Za danes je napovedano poslabšanje čez dan z močnim vetrom in spremembami. Zjutraj pa kaže na bolj umirjeno situacijo in Erzo hitro vrže kost za Strmco. Mene kar ne mika in cincam – še dobro, saj so potem tam množice obiskovalcev, tudi takih, ki jih sicer nikoli ni tu naokoli (še dobro, da nisem šel).

Tako dan mine v cincanju (mogoče zvečer na Koreno, če ne bo dežja…) in ko je ura že kritična , se spravim v KIžlovko na tolažilni skokec.

Vlažno in soparno, ko lezem gor kar povprek čez pobočje. Hladen (no ja,…) zrak se zliva od zadaj dol ravno toliko, da ga je čutiti v vrat, saj mi je jasno, da rikverc ne bom spravil coto gor.

Nekaj časa čakam in potem zalaufam in čutim, da cota zaostaja in jo pred prelomom le spravim nad sebe, da se vržem čez … in se zapeljem prav do kolovoza (z rahlo sapico v hrbet).

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije