Glede na napoved vidim Zavrh ali Grmado. Ker je Zavrh praktično brez vetra, Grmada pa že ves dopoldan kaže enakomeren V (2-3/4-6), predlagam Grmado.
Ob 12.15 se na Vrhniki dobimo: Hlišev Andrej, Gracarjev Jože in kot zadnji pripelje Erzo, zato ga določimo za šoferja. Hliš cinca, da bi šel raje na Čelo goro, zato presede v svoj avto in se osamosvoji. Midva z Jožetom pa k Erzu in proti Uncu. Erzo ves čas provocira, če bo Grmada res prava izbira, saj Slivnica že ves čas kaže JV, J. Moj kontraargument je, da dobro vemo že ves čas, da ob takih info s postaje, to najverjetneje pomeni, da piha čez start SV, S, ali celo SZ (res pa tudi sam ne dam roke v ogenj za Grmado, saj je generalna napoved izrazit S…).
Na izvozu Unec se Erzo dokončno “demokratično” odloči (ker ima volan svojega avta v rokah 🙂 ), da bo obrnil proti Cerknici. Preusmerimo Mega in se na Pumpi zbašemo v njegovo Toyotico in gor.
Na startu lep sonček in prve bazice … in res piha gor. Dokler ne začnemo postavljati… potem pa spet standardno: od zadaj dol, pa z levega roba, pa malo sem, malo tja (vendar je vetra malo)…
Erzo je (kot običajno) prvi pripravljen. Potegne in po obratu kar malo laufa preden spelje…
Potem pa ga kar noče dvigniti in tlači dol, dol, močno dol… dokler nad robom ne zagledamo, kako mu sesuje padalo (zadel je v smreko z zicem in odlomil dobršen kos smreke). Padalo obvisi na smreki, Erzo pa v zicu cca 3-4m nad tlemi…
Erzov “let”
Mega je hitro pri njem, spleza na drevo in ga za silo fiksira (da ne visi dol, saj se itak ne more spraviti iz zica).
In potem steče reševalna akcija: Mega pokliče sestrično, da z Unca pripelje alpinistično opremo.
Sam medtem štorkljam po štartu in se počutim kot “starejši občan, ki je poleg tega še gibalno oviran ” popolnoma nekoristen (ko poskušam dol k njim, se že na začetku strmine ustavim, saj nimam s seboj palic in vem, da nazaj gor zame ne bi bilo enostavno…).
Pride sestrična s partnerjem in dostavita opremo dol Megu in Gracarju.
Malo za njima pa že pride ekipa gasilcev (Mega jih je pozabil obvestiti, naj ne hodijo… dobili pa so baje več obvestil o padlem padalcu na Slivnici…), ki se pridruži dogajanju spodaj.
Sam se zgoraj na platoju še naprej smilim sam sebi zaradi svoje nekoristnosti in začnem počasi pospravljati opremo. Moja lastna je hitro pospravljena, ko pa pospravljam Megovo in Gracarjevo, pa vidim, kako ima vsak svoj stil pospravljanja, da ne najdem vreč … in da zadeve ne morem povsem dokončati, ne da jima morebiti celo zagrenil rezultate svojega dobrega namena…
Končno pridejo gasilci veseli gor in se poslovijo. Potem pa še Erzo, Mega in Gracar. Na platojčku potem družno očistimo Erzovo padalo odvečnega šavja, razpletemo štrikce in preverimo, da je (skoraj novo) padalo intaktno.
Potem bi pa Erzo kar poskušal odleteti. Pošljemo ga u p.m. … saj od nas treh, po vsem dogajanju zadnji 2 uri, nihče nima več veselja za start (veter pa še vedno meša iz vseh smeri). Erzo sam pa na srečo ugotovi, da je okoli rezerve potrgana vrvica, kar dokončno ustavi tudi njega.
Potem pa nas Erzo povabi na zaključno druženje ob pijači in sladoledu v Cerknico 🙂 .