Danes naj bi bilo že predvideno poslabšanje (od zahoda…), pa (nad jutranjimi meglicami po dolinah) še veselo sije sonce. Erzo priganja k zgodnji Strmci (ob 9.40 pri Balah objavi Delux, ker bo potem pojačalo…) in fomira jato 3, z Milanom pa sva za malo kasnejšo akcijo in skličeva na Vrhniki zbor za ob 10.15 (Strmca, Kovk, Ženček…).

Ob zboru pride le še Mojca, ki pa na Strmco noče niti pod razno, saj je na robu današnjega Notam-a in ona že ne bo poslušala sikanja Natovih reaktivcev; ona gre na Lijak ali kvečejmu pristane na Kovk 😉 . In se z Milčetom ukloniva komandi, čeprav nobenega od naju ne mika dlje od Strmce (ki pa ima medtem že sunke proti 10…). Čeprav mi ni do vožnje, se zbašemo v LCja, saj nam bo zagotovil dovoz na start.

Na startu smo popolnoma sami v krasnem sončku s številnimi nizkimi (okoli 1500) nastajajočimi bazicami razsutimi po nebu proti Krasu in naokoli. Piha lepo gor, skoraj idealnih (4/7-8) v rahlem naraščanju. Takoj začnemo postavljati, ko se vsuje še skupinica znanih in neznanih obrazov: Škobernetov Tomaž (ki nam takoj zagotovi logistiko, če bo potreba), pa Pavličev Tom, Širčev Gorazd, Zigantejev Valter in ostali do polnega Samovega kombija…

Poleg Mojce (hvala Mojca) hitro priskoči k raztegovanju mojega Maestra2 še Tom (z izgovorom, da bo tako zagotovo omenjen v mojih Memoarih – hvala Tom 😉 ) in sem seveda prvi naštiman. Potegnem hrbtno in po šolsko stopim v zrak.

Takoj me začne dvigovati in le malo desno dobim steber, ki ga lepo vdenem in navijem do baze na 1500. Nekateri ostali so nizko, nekateri kmalu vrtijo blizu mene. Ko sem v prvih meglicah baze, zapeljem ven, naprej in čez nekaj časa začne spuščati. Potem pa vzdolž grebena visoko nad njim in tudi bolj spredaj do Hublja, kjer ponovno navijem. Nobenega plana nimam (saj me sploh ni potegnilo za Vipavsko), le malo bom jadral in užival v nepričakovanih višavah in pomladanskih dviganjih tega jesenskega dne.

Pa vidim , kako eni navrtijo še v večje višave malo naprej in se poženejo čez dolino proti Čavnu. Še sam nekaj naberem in se zapeljem za njimi, pa se hitro obrnem, ko vidim, da so predhodniki popolnoma zacurili v nižine Slanega blata. Umirim se, potegnem še malo naprej proti Predmeji, pa spet naberem in nazaj do Hublja.

Nekatere od tistih lepih bazic od prej so postale kar temne in pod eno takih daleč zunaj pred Hubljem v višavah nabira padalec (?). Še jaz se zapeljem ven in takoj me zagrabi dviganje +2, ki je vedno močnejše. Vidim da padalec potegne ušesa, pa ga še vedno dviguje, zato se odpeljem v levo na sonce nad Vipavsko dolino. Počasi le začne spuščati in se vrnem h grebenu, z mislijo da bi toplandal, saj je ura že napolnjena.

Vidim klobaso na starttu vodoravno, po startu pa se sprehaja opazovalka “planinka”. Sploh mi ni kapnilo, da je to Mojca, ki je že toplandala in rešila logistiko (postaje seveda ne ona ne Milče nimata…).

Mojčin let

Tako ocenim, da bo najbrž premočno za toplandati in se zapeljem nazaj pred Podrto z mislijo, da grem k Anji pristajati. Sprva me ekspresno spusti in sem že pod spodnjimi skalami na melišču, ko mi na sprednjem robu spodnjega platoja butne gor – in to bi bilo škoda ne izkoristiti…

V nekaj obratih sem spet nad grebenom nad 1000 in se še enkrat zapeljem do Hublja. Tam pa spet ven v tisto močno dviganje (zdaj je tu le še sonce in nobene črne baze naokoli). Navijem do 1300 in se čez dolino zunaj odpeljem proti Vipavi. Ker drži bolje, kor sem pričakoval, se malo pred Vipavo (čeprav že zelo nizek) premislim in z ravnine zavijem levo v pobočje nad Gradom pod Plazom. Do vogala celo malo dvigne, za vogalom pa gre samo še dol in tako nizek lahko pristanem le še pri Fami.

Zoranov let

Za tako brezciljno letenje sem vesel kot radio, sploh še zato, ker se nisem z ničemer obremenjeval…

Mojca se javi s starta, da odhaja z LCjem dol in ko pospravim je že pri meni. Parkirava in grema v Famo na pico, saj je Milanče še v zraku, nekje proti Lijaku.

Nad nama je še nekaj padal, ki se kmalu pridružijo predhodnikom pri Anji.

Tomov let

Komentar leta: Uh… Naporno naporno letenje. Bazice se delajo kot narisane, da me že mika na Kras, ampak se hitro zavem, da so tudi zelo nizke. Zato gremo na prvotni plan: Lijak.
Ampak ni tako enostavno. Okoli Čavna me melje in, ko pridem okoli, ne dela! Scurim in iščem pristanke, ko me reši jolly od stebra. Uh. Grem naprej do še ene baze, ki dela a šibko. Ko spet poberem se naslonim na greben in pokukam proti Lijaku, kamor pa se mi ne da. Obrnem in spet greben ne dela. Spet iščem zunaj, kjer pa so baze zdaj bolj radodarne. Opustim misel o grebenčkanju in obidem Kovk po dolini. Pridem na Nanos, ki pa je v senci in dela le nad Vipavo. Z muko naberem dovolj do avta in (zelo utrujen) pristanem. [23.9.2024 15:34] Rok Brdnik : Dobra sta se fajtala! Lp [23.9.2024 15:36]

Gorazdov let

Tom Pavlič : Ti se pa ne utrudiš tako hitro  Čestitke! [23.9.2024 17:08]

Ko sva že zdavnaj pospravila jedačo in pijačo, pristane zraven naju še Milanče.

Milanov let

Milan Velkavrh : Prvič iz Kovka na Lijak po zunanji strani, brez uporabe Mačjega kota😊.
( Samo ena je..Fama😋 ) [23.9.2024 16:44]

Ko končno pospravi in ga naloživa, pa pride na tla tudi Valter.

Valterjev let