Nedelja bo edini lep dan za letenje v tem celotedenskem monsunskem obdobju. Jutranja burja naj bi po 12h obrnila v Vipavski na JZ, Z, sonce pa naj bi se popoldne začelo pokrivati z bazami in prihajajočo fronto zvečer. Ker bo na Lijaku prej obrnilo v J smeri … smo seveda vsi usmerjeni tja.
Erzo skliče zbor Jate za 10.50 na Vrhniki in sprva potrdim. Ker pa se po dolgem času za letenje prijavi tudi AMojca, jo seveda počakam pri mojem Hoferju ob 10.55, da me pobere, potem pa na Uncu še naloživa Mega in pridemo na Lijak le malo za startom Erza in večine ostalih, v pripravi pa sta kot zadnja iz Jate le še Milanče in Gabor.
Piha lepo gor in v množici znanih in neznaniih padalcev počasi postavljam, da prideta še AMojca (ki je odpeljala svoj avto gor na parking) in Mega. V prvem poskusu lepo odletim, AMojca in Mega pa nekaj za mano.
Takoj dobim levo nad robom močan steber do 1000 in potem še malo iščem pod prelepimi bazami (ki so ponekod grde temne, večinoma pa lepe bele, vse pa zmerno debele, tako da ni strahu pred nakuhavanjem v višine).
AMojca po postaji javi, da ji je vse skupaj premočno in gre v pristanek.
AMojčin let
Pa tudi Dušan je že na tleh.
Dušanov let
S 1200 se odpeljem do Škabrijela, kjer naberem malo pod 1400, z mislijo, da gotovo pridem čez Sočo na Sabotin. Pa se mi hitro vdre in pošteno zgubim, da nad Sočo raje obrnem in s popravki pridem do Danijela, kjer spet ujamem močno dviganje.
S 1000 preko štarta, da pri Vojašnici spet dvignem na 1300 in s to višino kar bolj zunaj nad Rampo (Vitovlje) in okoli Čavna bolj stran od pobočij. Ko pa malo zgubim, se v zgubljanju naslonim spet bolj na pobočje, da me odpelje visoko mimo Modrasovca v dviganju pod temno bazo na sredini preskoka na Kovk (konvergenca 🙂 ). Malo pod 1400 se dviganje ustavi in samo peljem naprej stran od grebena direkt na Vipavo.
Nad Plazom imam lepo višino, da se samo naslonim na pobočje in priosmičarim na greben pri Tabli. Nebo je vedno bolj temno in pokrito, dolina v popolni senci, proti Nanosu pa črnina. Nekako mi ne gre več gor in samo še v rahli curaži peljem naprej (skupaj z Milančetom). Ko sva kmalu konkretno pod grebenom, je jasno, da sva obsojena na propad (sploh v tej temi) in rineva, dokler gre.
Milan obrne malo prej, zato sem jaz po obratu že nižji in komaj zrinem nazaj čez Podnanos.
Zoranov let
Milanče pa pristane še malo naprej od mene proti Vipavi.
Milanov let
Andrej Mikelj : Zakaj si šel pa tako zgodaj pristat? 😉 [6.10.2024 18:48]
Med pospravljanjem AMojca (ki je medtem že rešila svoj avto) pove, da že pobira Mega pri Vipavi in prideta kmalu.
Megov let
Ko pospravim in se postavim k cesti, sta že pri meni. AMojca bi seveda rada še letela (sploh zdaj, ko je že bolj umirjeno) in hitro ugotovimo, da je najbolje nazaj v Vipavo in gor na Kovk.
Medtem se tudi ostali iz Jate že prizemljeni ali se počasi prizemljujejo.
Dušanov popravni let
Gaborov let
Lukov let
Luka Štusej : Ideja je bila ravnina in Kras, pa sem bil zavrnjen. Zato klasika pred grebenom… [6.10.2024 20:27]
Alešev let
Erzo je med letenjem pridno fotkal.
Erzov let
Boris pa pridno filmal 🙂
Borisov let
Komentar leta: Dreamliner [6.10.2024 17:28] Igor D : Lepa! [6.10.2024 18:46] Andrej Erznožnik : Ne morem verjet kako si se igral s 100, prav lahko bi bilo 97, če letiš bolj na jug je prej 100 [6.10.2024 19:46]
Ko se pripeljemo na start na Kovk, smo na tleh edini, v zraku pa množica padalcev, večinoma lepo nad grebenom. Z Megom pomagava AMojci pripraviti padalo, medtem ko se tik nad nami spreletavajo padalci, ki izvajajo tople dinge Idrci (Mlakarjev Miha, Revnov Franci). Lapajnetov Borut pa prihaja peš na start…
Pokritost se je medtem spet malo umaknila soncu, ki mestoma lepo prebija oblake.
AMojca atraktivno odleti in (ko se uspe spraviti v kokon 🙂 ) lepo zajdra v večernem vetrčku (4/7,5 JZ).
Ko se pripeljeva k Anji na pristanek, tudi AMojca pristane vsa zadovoljna, da je tudi ona rešila dan 🙂 .
Mojčin popravni let