Danes po napovedi pred poslabšanjem naslednjih dni še en sorazmerno v redu dan z ugašajočim JZ, ki bo popoldne obrnil na V smeri. Ko pa se začnejo topiti jutranje megle po kotlinah in dolinah, pa rata prekrasen sočen jesenski topel dan (v višavah in na Štajerski je itak sonce, Gorenjska tudi kmalu, po 12h pa se spuca še Primorska.

Mega gre že zgodaj na Strmco, kamor sem malo kasneje nameraval tudi sam.

Megov let

To spravi na obrate Erza, ki neučakano oddivja dol, da ne bo kaj zamudil.

Erzov let

Tam je srečal tudi Primčevega Andreja, medtem ko je nevidni Redstar (ki je prišel pred njima) še kar jadral…

Andrejev let

Mojco poberem ob 12.45 na Vrhniki in proti Uncu. Mega je medtem že odpešačil gor in spodbudim ga, da gre še enkrat v luft (čeprav je hotel le po avto), saj prihajava z Mojco.

Na pristanku naloživa Erza in Andreja (kao za šoferja in reševanje avtov), saj spodaj ni več nobenega avta, Mega, ki je v zraku pa noče pristati in se celo rešije s podna v višave.

Na štartu pa (baje) lepše piha kot prej in Erzo je takoj spet padalec namesto šoferja (sploh ker vidi Mega, kako vrti nad nami).

Erzov 2.let

Še Primc postavi in odleti.

Andrejev 2.let

Mojca mi raztegne Maestra, sam pa še motovilim, tako da odleti še ona pred menoj.

Mojčin let

Potem veter spet ugasne z majhnimi J vložki, v katerih pa ne uspem odleteti. V prvem poskusu podrem (je preveč šibko), potem pa že Mega pristane ob meni na startu (= naredi toplega dinga 🙂 ).

Megov 2.let

In mi pomaga ponovno postaviti…

Končno odletim in proti pričakovanju pod Petričem dobim še neke balone, ki jih kar uspem izkoristiti. Višje na pobočju piha SZ od starta sem, ko pa padem ven in zacurim, je pa nižje kar konkreten J, JV od daljnovodov not.

Zoranov let

Erzo je takoj pri meni (vmes je po Mojco, Erza in Andreja dol prišel Redstar, ki je tudi pripešačil gor po svoj avto), da samo naložim robo rinfuzo v njegov avto in gor. Na Lohači pobereva še Andreja, ki tam za vsak slučaj pusti svoj avto.

Potem pa kar mimo starta na “kontrolo” Grmade, saj naj bi tam popoldne že obrnilo na V, postaja pa res javlja šibek JV. Mojca in Mega pa z LCjem za nami.

Na Grmadi pa samo uživajo v prekrasnem sončnojesenskem razgledu na Planinsko jezero (saj piha SZ po štartu od zadaj dol in to vedno močneje), medtem ko sam pospravljam in zlagam robo.

Ko se naužijejo razgledov (in jaz pospravim) pa vsak po svoje: Mojca z Erzom na nove letalne podvige (Ulovka), Andrej na veslanje po Planinskem polju, midva z Megom pa srečava še Kurnikovo Ano (ki je tudi prišla na ogled Grmade 🙂 ), da potem pa še malo modrujemo na Strmci, kjer se razidemo…