Po dolgih dnevih megle v LJU in prelepih sončnih dnevih izven nje (in raznoraznih tehničnih ovirah, ki mi preprečujejo uresničiti željo po letenju 🙂 ), posije danes sonce skozi meglo že pred poldnevom. Ko se sprostim, si zaželim vsaj skokec v Kižlovki.

Ob prihodu v dolino pa je sonce že nizko in celoten hribček z večino dolinice je tako že v senci. Pri hoji gor mi piha v obraz, rahlo po pobočju dol. Ko pridem na Staro in začnem postavljati Rook2, ugotovim, da sem pozabil tangice v LCju.

Nazaj dol do LCja in še enkrat gor v hladu zahajajočega sonca. Hladen zrak se zliva po vseh pobočjih dol, kar pomeni da ga ves čas čutim na tilniku, ko pripravljen čakam za start naprej (ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tu startal naprej).

Ni sprememb, zato potegnem in zalaufam ves čas z rahlim vetrom od zadaj … in speljem na robu. Pristanem na kolovozu in pospravim robo.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije