Dolgo je trajalo… dolgo…
Sem si rekel, da takoj po zdravilišču preizkusim novo koleno, seveda v idealnih razmerah, da ne bo kakšnih presenečenj (pustimo uradna navodila in priporočila, kdaj naj bi ga šele poskušal/smel uporabiti pri letenju…). Pridem iz zdravilišča prejšnji teden, (meni) idealnih razmer pa od nikoder, tako da kriterije (ob vedno večji duševni krizi) vsak dan spuščam…
Danes pa imam res dovolj in ko Štusejev Dušan razpiše Slivnico (kjer kljub SV, V tendencam zadnjih dni v SLO, postaja vseeno javlja občasen šibek J) sem takoj po zaključku svoje fizioterapevtske akcije že na poti dol.
Na Petrolu (zastave šibko plapolajo od J,JZ) me pričakata Mojca in Dušan. V njegov kombi in čez Grahovo gor. Sam start brez snega in praktično v (skoraj) suhih travicah. Ko pridemo, še rahlo pihlja gor. Takoj se začnem pripravljati, medtem ko Dušan začne opremljati oguljene štange z novimi trakci. Sprva sem (kljub nervozi, saj že dobra 2 1/2 meseca nisem bil v zraku) optimističen, ko pa vetrič usahne in začne pihat V in celo SV čez hrib, postajam vedno bolj nervozen… Vse bolj me je strah in noge se mi kar šibijo – mogoče bi le še počakal na malo boljše pogoje kakšen naslednji dan…
Pa vsake toliko spet obrne vetrič po pobočju gor (vsaj tu na vrhu, tik pod potjo) in spet se malo umirim. Prekrasen sonček, prelepi razgledi (skozi rahel mrč) na Cerkniško jezero, ko čakam(o). Noge me od stanja že pošteno bolijo in ko ta sapica nekaj časa vztraja na gor (1-2m), potegnem hrbtno in poooočasi spravim Arribo nad sebe, da se končno lahko obrnem in po nekaj trepetavih korakih le speljem.
V zraku pa milina: hladno, občasno malo butne kakšen termični mehur, malo tudi čutim vetrič od S, stran od pobočja, ampak vse to sem pogrešal že takoooo zeloooooo doooolgooo…
Zapeljem se daleč nad Cerknico in nazaj na uradni pristanek pri Petrolu. Malo me je še skrbel pristanek, vendar zapeljem lepo v rahli nasprotni vetrič in samo stopim na tla brez enega samega koraka.
Zoranov let
Vesel kot radio počasi pospravljam na toplem sončku, da pristane še Dušan.
Dušanov let
In malo za njim še Mojca, ki pa je celo malo pojadrala.
Mojčin let
Na Petrolu se poslovimo: Mojca se odpelje po popravljeno postajo na Rakek, midva z Dušanom pa gor po njegov kombi 🙂 🙂