Danes naj bi JZ malo ošibil in ves sem našpičen za Strmco, čeprav naj bi bila večina SLO bolj ali manj pokrita, Primorska pa sploh. Ampak na Postojnskem je zjutraj vse v megli, veter pa tudi noče spustiti. Erzo je tudi za Strmco, ampak, ko dopoldne ni izboljšanja in Mega celo iz prve roke pove, da je tam okoli vse gnilo, Erzo da pobudo za Gorenjsko – Ambrožar. Takoj sem za (start je prijazen 🙂 ), veter pa tudi 3-4/5-6 JZ, torej bo idealno.

Malo pred 12.30 se Lučka in Erzo naložita na Pokopališču (Šmartno) v LCja in mimo pristanka pod Grajcem gor do Ambrožarja. Temperatura je krepko nad 0 (+8) in sneg (ki ga je komaj še za vzorec) je ves gnil. Moja dosedanja umirjenost začne upadati, takoj ko za Erzom zakoračim dol na platojček po gnilem snegu, ki se meša z blatom in se počutim kot na toboganu. Pa še veter je čisto upadel in kar sploh pihne, pihne Z z desne. Kljub temu sem manj nervozen kot predvčerajšnjim, saj je bil led (no, plundra 🙂 ) prebit, ampak oddričati pa se vseeno ne smem, ne zdajle in ne pri startu…

Ko se vtikam v tangice, mi Erzo lepo razgrne Arribo (hvala Erzo !). Hrbtno se vpnem.

In ker mi Erzo s trakcem kaže, da je sapica sprejemljiva (čeprav še vedno pod kotom s strani), potegnem in kolikor toliko zadovoljivo speljem (ne da bi se kam oddričal 🙂 ).

Sprva me zelo požira in sapa kar ustavlja padalo (ali pa je tukaj le nekaj več vetra, kot se mi je zdelo na startu?) in ob guncanju precej zgubljam (ratavam nervozen…), ampak nad dolinico proti Stiški vasi me butne gor in potem lepo drži in celo nekajkrat dvigne.

Najprej nad Grajcem, potem pa ob njem drajsam sem in tja v kar živahnih pogojih (enkrat mi celo pošteno zaklofa padalo ?), da na koncu (spet) elegantno pristanem v veter na uradnem.

Zoranov let

Malo za mano pristane Sandi s tandem tečajnikom in malo pomodrujema. Potem se med pospravljanjem pripelje tudi Lučka z LCjem.

Erzo je startal malo za mano:

Erzo pa kar drajsa in drajsa daleč tja nad Apnom in se potem mimo Grajca zapelje na Z dokler gre (še malo naprej od Strmola).

Erzov let

Tam ga z Lučko pobereva. Še enkrat nazaj na pristanek, da bi tam pričakali Mojco (ki je prišla v te kraje nekaj za nami). Pa lahko le s sestro in njeno mlado družbo 🙂 pomodrujemo, saj Mojca sploh noče pristati.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : No, si se pa nadrajsala … danes vsaj zeblo ni…) [23.2.2025 18:21]

Zato se odpeljemo nazaj proti LJU do Pokopališča, kjer se poslovimo.

Spet sem vesel kot radio – se mi zdi, da mi bo nova noga kar služila 😉 🙂 (počutim pa se, kot da sem na novo začel leteti 🙂 ).