Te dni je bolj slaba napoved s plohami in nevihtami in z obratom vetra na V smeri. Včeraj sem še lahko pasiral, danes pa si želim vsaj kakšen skokec.

Jutranje pokrivanje s temnimi oblaki se v teku dopoldneva malo razredči, žal pa sprva nekatere, potem pa večina padalskih postaj mrkne (tehnična okvara…). Ker je Sv.Ana pred mrkom kazala primeren V, Zavrh pa je bil bolj ali manj mrtev od včeraj, se (kljub Milančetovemu sklicu zbora za Zavrh/Koreno), dogovoriva za snidenje pod Sv.Ano.

Naložim ga pri Grebencu ob 14h in gor do cerkvice. Postaja je mrknjena in na startu z merilcem nameriva 2-3/7-8,5. Veter se mi ne zdi premočen, vendar je sunkovit in včasih tudi popolnoma usahne, pač primerno sončku, ki je šele pred kratkim obsijal Barje in zbudil termiko. V takem nobenega od naju res ne mika start na V (kjer je drevje in šavje že povsem ozelenelo, kar vizualno naredi zadevo še bolj tvegano…).

Malo se gledava in modrujeva in čakava, pa ni sprememb, Milče pa vmes ves čas navija za Zavrh. Na to sicer nisem bil mentalno pripravljen, vendar se na koncu predam in se zapeljeva do Škorpijona. Prijazen domačin nama z orodji priskoči na pomoč, da Milče na pristanku zrihta klobaso, ki jo je močan veter prejšnjih dni namotal na drog.

Z LCjem gor in počasi odpešačiva na start v grdih temnih nevihtnih oblakih proti Slivnici in Postojni (kar potrjuje tudi radarska slika). Sprva šibeh vetrič kmalu popolnoma ugasne in celo obrne na dol. Medtem položiva drog in resetirava postajo, ki spet oživi. Rob ogromne celice se od zadaj približuje področju med Zavrhom in Vrhniko in seveda cincava…

Ko se že skoraj predava, pa se ta rob le razredči, začne celo rahlo pihljati po štartu gor… in začnem odpirati rukzak … in se pripraviva. Milan mi raztegne Maestra2, ko se spraviljam v zic (in otrebi vrvice slame…).

Sedaj že pihlja idealno, zato takoj potegnem in po obratu lepo speljem. Kar lepo drži in celo rahlo dviguje v popolnoma mirnih razmerah. Le dva problema sta, ki me ustavita, da bi začel nabirati: 1. da imam zamotano komando in čudno zataknjeno D-linijo, kar kar nekaj časa razrešujem… in 2. da je zadaj res grda črnina…

Daleč zunaj se zapeljem okoli Trebelnika na višini roba in se potem odpeljem v smeri Bistre in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano je na tleh tudi Milče (res da, v grebenju za km, malo stran od uradnega 🙂 ).

Milanov let