Zaradi dopoldanskih obveznosti lahko razmišljam o letenju šele po 13h. Eni že zjutraj odbrzijo na Smuk, drugi pa večino dopoldneva modrujemo kam… in nekako nimamo jasnih ciljev… Ker je krasen sončen dan, mestoma z bazicami (še vedno z V vetrovi in burjo na Primorskem), hitro doda svoj delež še termika in postaja na Zavrhu je kmalu okoli 10.
Ker na koncu vidim edino Zavrh (pa tudi ostali neopredeljeni niso kaj boljši), razpišem zbor ob 16h pri Škorpijonu. In se zberemo: Igor, Emil (po zeloooo dolgem času), Gabor (s psom in ženo…), Mojca, Milanče, GMS. Milanče se zbaše v Gaborjev avto zraven psa, ostali v GMS-jevo amfibijo in gor.
Kolovoz na start je lepo pognojen, zato hodimo paralelno ob njem. Takoj, ko pridemo na start, začnemo postavljati, saj veter upada (samo še 4/6). Prva v luft Mojca, jaz malo za njo, potem ostali. Mojca po začetnem iskanju odfrli v višave in se potem ves čas drži (visoko) nad nami.
Sam zavrtim takoj pred startom in naberem nad greben, potem pa nad Trebelnik in nato nabiram(o) tudi bolj zunaj, pa sem in tja. Včasih se moramo kar izogibati eden drugemu, potem se malo razkropimo in sam kmalu zapeljem v standardno ruto do Javorča in nazaj. Danes nekaj višje, kot običajno, pa vendar je treba ves čas delati, saj sploh ne znam priti v višave, v katerih je Mojca (tam okoli 1300). Sploh nazaj grede od Javorča gre počasi (mestoma tudi 15km/h), saj veter vleče že skoraj iz Borovnice ven (sploh nižje). Pa pred Trebelnikom le naberem do 1100, da se potem zapeljem z bogato višino do konca grebena še mimo Antene.
In nazaj na drugo rundo podobno, z občasnimi močnimi dviganji. Zdaj še na Javorču uspem nabrati na lepih 1000, da se z lepo višino zapeljem nazaj proti startu. Nizko spodaj vidim Debevčevega Romana, ki se nam je tudi pridružil.

Romanov let
Na poti nazaj pa je kontra veter tako močan, da občasno skoraj stojim (8-10 naprej) in počasi/močno zgubljam. Vidim, da večina že pospravlja pri Škorpijonu, moj namen pa je, da zapeljem čim dlje proti Zabočevem…

Mojčin let

Gaborov let

Rudijev let

Emilov let

Igorjev let
Rinem v smeri Dražice počasi naprej, pa sem kmalu tako nizek (veter vedno močneje obteka Trebelnik in tudi zunaj, nad Borovnico, ga je veliko), tako da že nizko pod Trebelnikom samo še obrnem in v vedno bolj zgonjenem ozračju pristanem pri Škorpijonu.



Zoranov let
Kot zadnji pa pristane seveda (v borbi za km…) Milanče 🙂 .

Milanov let
Emil Kos : Skoz drevje brcal, pa najdalši. [28.4.2025 20:56] Milan Velkavrh : Ja kilometre se dela po horizontali ne po vertikali😋. [28.4.2025 21:52]