Danes vsi rinejo na Smuk, mene pa nikakor ne vleče (v glavnem zato, ker sem si enkrat rekel, da brez šoferja več ne grem). Kljub prijaznim vabilom in spodbudi raje ostanem v LJU in ciljam na Grmado (ali Zavrh) ali Dobrovlje.
Mega bi za Grmado bil, Škobernetov Tomaž je tudi za, Emil pa navija celo za okoli 15h, ko bo veter popustil (dopoldne so sunki tudi čez 13m/s V).
Ko se okoli 14h dobiva s Tomažem pred mojim Hoferjem, se LC kmalu ustavi v gneči J obvoznice, ki se sprosti šele malo pred Vrhniko. Emil že predhodno zbezlja na start, saj se boji, da bo vetra premalo; Mega bo počakal, da prideva.
Skoraj z 1h najine zamude Mega pri Balah prisede v LCja okoli 15.45 in gor. Prav na startu se razložimo in takoj začnemo postavljati. Visoko nad nami nabira Emil in se čez nekaj časa odpelje nazaj za hrib.
Emilov let
Vetra je le za vzorec (1,8/5,4), ko poskušam odleteti. Vsaj trikrat mi Mega in Tomaž ponovno postavljata in držita Maestra2, da končno le speljem.
Pa pred startom takoj lepo dviguje, da sem hitro nad grebenom. Nabiram levo desno, vendar čez 1000 sprva ne pridem. Kmalu smo skupaj s Tomažem in Megom, občasno v istih dviganjih. Potem le dobim nazaj zanešen steber skoraj do 1400 in že razmišljam, da bi potegnil nazaj proti Strmci,… pa bi rad še malo nabral, kar pa rezultira v zgubljanju in ponovnem iskanju dviganj.
Mega in Tomaž se odpeljeta čez Planinsko polje in vrtita nekje v smeri Jakovice. Sam se raje držim višin med 1200 in 1450 nad Grmado. Mega nad Jakovico nabere preko 2000 in se zapelje proti Uncu in potem v širokem loku čez Stari grad nazaj nad Planino. Sam tudi poskušam v smeri Unca, pa že pri Hasbergu kapituliram in obrnem nazaj na Grmado, kjer dokaj pod robom priključim ekspresno dviganje nad greben. Tomaž javi, da je scuril k Balam.
Tomažev let
Ura je napolnjena in že razmišljam o pristanku, pa me prehiti Mega.
Megov let
In ker lahko onadva rešita LCja, se odločim, da bom še drajsal, dokler ne prideta nazaj do Bal. Čez 1100 več ne pridem in po dodatnih 30 min imam zadosti in se zapeljem na pristanek.
Zoranov let
Mega in Tomaž pa še čakata name (lahko bi rešili še Emilov avto, pa se izkaže, da te potrebe ni…), preden se odpeljeta.
Ko pospravim, sta ravno nazaj. Vsi veseli kot radio zaradi lepega in umirjenega poznopopoldanskega jadranja še malo pomodrujemo, preden se poslovimo.