Danes pa res JZ za izvoz. Zainteresirani kandidati se sicer javljajo za letenje, vendar po treznem pogovoru ugotavljamo, da kraja za lepo/varno letenje danes ni blizu – sploh če upoštevamo večerne zastoje po vsej SLO. Zato se na koncu odločim, da grem staro (verjetno že plesnivo) coto Rook2 prezračiti v Kižlovko.

Ko se peljem proti dolinici, drevesa polaga vso pot. V dolinici pa dosti manj vetra (ko ustavim LCja). Po celi večnosti se pozdraviva s domačinom, ki orje koruzno polje (prej je že zrigolal večino kraterjev, ki so jih čez zimo in še naprej do danes zrili merjasci…).

Občasno prbije tudi po dolini, da vse zašumi. Kljub temu vzamem robo in grem mimo lovske po desni na (še nepokošen) Staro lokacijo.

Postavim in čakam. Piha direkt gor po griču, vendar občasno tu res prbije in pomeša z vseh strani, višje gori pa gozdovi domači šumijo ohoho… Čakam in coto Rooka2 kar na sunkih razgrnem…

Potegnem, ko se mi zdi, da je močan sunek mimo, pa zagrabi coto, me odnese po obratu v levo (ampak jo obvladujem 🙂 ) in z mesta dvigne s tal. Nabije me kakšnih 20m direkt gor in potem spusti kot po liftu skoraj do tal, kjer pa zafleram še kakšnih 50m naprej tik nad tlemi…

Zoranov skokec s Stare lokacije

Ne bom ponavljal… pa tudi Kižlovka me nekaj časa ne bo videla…