Ta teden spet monsun in do danes sem uspel zdržati brez letenja. Danes pa je abstinenčna kriza prehuda in kljub rahlemu rosenju (“Zavrh bo super, se že kaže sonček, dežne celice razpadajo na radarski vidno razpadajo…”) me Milanče zvleče iz LJU. Ob odhodu je 3/5 S na Zavrhu.

Pri Škorpijonu ob 15.30 (po)čakam Milančeta, ki seveda zamuja (jasno 🙂 ). Malo še modrujeva ali je sploh za iti gor (temina od Krima,…), ker pa tu ni (več) rosenja, se zbaševa v njegov avto in gor. Po blatnem in posranem kolovozu na start, ki pa je tudi ves gnilo moker in na frišno posran (krave so pregazile ograjo… baje da imajo rade razgled z roba…). Oblaki se rahlo trgajo (celo sonček posije skoza neke luknje v njih), medtem ko midva zasilno postaviva ograjo in se pripraviva.

Ob prihodu vetra 0, med akcijo pa se veterček spet malo pojavi (sunki tudi 4). Milanče mi prijazno raztegne Arribo3, ki jo hrbtno dvignem v prvo in po obratu z dokaj mehkim padalom nad sabo odletim.

Mestoma celo drži, ko se po putru odpeljem okoli Trebelnika še malo naprej od Dola in v širokem loku nazaj na pristanek.

Zoranov let

Na pristanku me pričaka Uki; padalo samo naberem (totalna mokrota in nepokošena trava) in zbašem v LCja, da potem v modrovanju pričakava še Milčeta.

Milanov let

Namesto, da bi Milčeta takoj odpeljal gor rešiti avto, pa še vsaj uro (brezplodno) debatiramo, kaj je vsebina prihajajočega referenduma…