Danes že dopoldne čez SLO obrne V veter na Z in večina ima velike plane v Vipavski (nekateri pa tudi drugje…). Čeprav vetra ni napovedanega veliko, je pa ob dobrem gradientu veliko termike in temu primerno razgonjeno (o čemer zgodnji letalci tudi poročajo).

Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti, lahko grem iz LJU šele po 14h. Tudi Štusejev Luka ima podobno “težavo” (= službo), Deluxov Boris pa se tudi pridruži ideji za pozno popoldnaski Kovk, ko bo že vse bolj umirjeno.

Nekaj po 14.45 v grajskem parku v Logatcu v LCja prisedeta Boris in Luka in od zadaj gor na start.

Čeprav je ura že preko 16.30, žge na startu na polno in vsi (tudi še drugi prihajajoči kot npr. Jernejčičev Urban in Škobernetov Tomaž) smo si enotni, da raje še malo pomodrujemo (6-7/9-10 JZ). Padalci, ki so prileteli z Lijaka, ali so v zraku še od prej, visijo v višavah nad grebenom, za njim, pa tudi deleč pred njim nad dolino. Večina izgleda, kot da stoji na mistu (= visijo kot smrklji v luftu…) . Le za dve nizozemski tečajnici, ki ju instruktor vrže v zrak, so razmere ugodne…

Počasi pa se le pripravimo tudi mi in okoli 17h gre v luft Boris, potem po nekaj poskusih (hvala Luka za neumorno asistenco) tudi jaz in na koncu še Luka. Zapeljem se bolj ven in gre samo bolj ali manj gor. Naprej v veter se pomikam tudi pod 10 ob občasnem konkretnem butanju. V bistvu peljem ven, da bi šel kar dol, pa tudi zunaj drži in dviguje. Zato se izpred Hublja zapeljem kar čez dolino proti Čavnu in pririnem na 1100 skoraj nad Slano Blato, preden obrnem in s 40+ odpeljem nazaj do starta.

Rečem si, da se bom pač kar daleč zunaj zapeljal čez Vipavo, dokler bo šlo… pa gre in gre in le malo izgubim. Tako se naslonim na greben pri Tabli skoraj na robu in še kar dviguje. Tu srečam Borisa, ki vozi nazaj. Sedaj pa mi postane bolj zanimivo in poberem nad greben in se zapeljem skoraj do konca Nanosa. Za Hieronimom obrnem.

Nazaj me občasno ustavlja tudi pod 10 (kljub gasu), da v močni curaži kontra vetra komaj pririnem malo čez Podnanos.

Zoranov let

Med mojim pospravljanje Boris javi, da je naredil toplega dinga in LCje rešen.

Borisov let

Luka pa je nekaj kasneje pristal pri Anji.

Lukov let

Štopanje je zame neuspešno, da že skoraj obupam in skoraj nepreklicno odstopim, ko se me le usmili domačinka, ki me dostavi do Anje k Luku, kamor malo kasneje pripelje LCja tudi Boris.

Na poti domov pa nas že v temni noči za Postojno pokliče Erzo z Madžarske, naj mu pomagamo rešiti logistiko, saj se je šofer Zdene izgubil pri iskanju Erza, ob tem pa še nepreklico obtičal z avtom neznano kje… Vsi trije poskušamo s sodobno informacijsko tehniko in klasičnimi nasveti rešiti situacijo. Še kar dolgo časa operiramo iz informacijskega centra v Grajskem parku Logatec (=LC), da zadevo pomagamo pripeljati do konca (ko Erzo z ekipo domačinov le najde Zdeneta … in seveda avto 🙂 ).

Naj za zgodovino ostane še Erzov zapis:

Komentar leta: Moram sem, me kar goni me, letos še nisem bil, brez da bi vedel, da bo 20 plus pilotov na startu, ma kaka Vipavska, tam je erzonotam in ni mi. 915 Vrhnika, 1145 start. Prbija, menda so sunki tud 12. Moja ideja je, da se počaka, da butne spred kaka močna baza, ustavi veter in še z lahkoto pobereš. Nič od tega takoj, niti uro kasneje…
Vsaj baze so in kar lepo letenje, saj potem nikjer ni veliko vetra, niti na pristanku, kar je sicer običaj. Zdene, najbolš prjatu je v času 20.15 prav blizu mene, se je podru sledenje in je čakal v VŽ. Lahko bi trdili, da je kriv Google, ki ga po navigaciji pošlje po travnati poti skozi gozd, kjer pade v blatno – vodno luknjo in nasede, kar mi sporoči po telefonu. Vredno tožbe. Zdene velik šaljivec mi ne pride do živega, saj ga najprej ne jemljem resno. Že prej smo večkrat razmišljali, kakor so imeli letos na DP, da bi se retrive videl na lokaciji, pa ni bilo nikoli časa. Treba je se ugotoviti kje Zdene je. Itak je padla noč. Kličem Zorana, ta pa ustanovi skupino za Reševanje vojaka Zdeneta v sestavi L. Štusej in Delux, sam padalo vržem v velike madžarske majske koprive in peš po asfaltni cesti v vas Gadany. Veste kako vasi ponoči tu zgledajo? Luči nikjer, kar da sklepati, da so hiše prazne, lajež psov vsepovprek z vsakega dvorišča, saj lastniki tudi tako varujejo svojo prazno lastnino. Danes pa ugotovim, da kot 40 let nazaj tudi danes s prvo temo ležejo k počitku. Peta hiša v vasi z avtomobili, vpije pes pa jaz tudi. Nič, potem se le primaje gospod – govori nemško in ne angleško in nem bešelek madjayer. Potomec izseljencev je sladkorni bolnik in zdaj ne more pomagati, pove pa da v osmi hiši živi gospa, ki govori angleško in imajo traktor. A tam je tema in seveda ugotovili ste, močan lajež psa, ki se zaletava v ograjo. Pse čuvaje je le strah, zato lajajo… Deveta hiša v vrsti: pride blond gospa, prav verjetno so bili tu nekoč Nemci, česar je po Madžarskem dosti (Banat!). Govori samo madžarsko. Oder: Totalna tema brez javne razsvetljave, zvočno ozadje lajež vseh psov v vasi, kar moti le mene. Ne vem zakaj, ko mi zmanjka ustreznih besed za sporazumevanje, kar je v madžarščini takoj, začnem uporabljat špansko – portugalske, obrigado, namesto vsaj gratula. Ta zdaj pove, da bo po telefonu, ki njej dela, poklicala sosedo, ki pa da so šli že spat. Res pride ven. Smo že trije v akciji. Po dolgi razlagi, pokliče moža. Ta potem sloni na notranji strani ograje, mi pa smo zunaj. Ni navdušen, da bi kam šel, razumem po tonu besed in ko ga onidve družno napadata. Seveda obljubim denarno nadomestilo. Pravi ona, da rabimo lokacijo, da se lažje odločijo, pride vsak čas povem, ko v vasi zame ni signala, ko je 1 km stran v gmajni prej bil! Njim se ne mudi. Lokacija pride nekaj kasneje od ekspertne skupine iz Slovenije, signal se pojavi. Zdene je 5,5 km od nas. Potem on de, da bo šel sam, jaz pa počakam tukaj. Da me ne more peljat, ker je traktor majhen, žena pa mora paziti otročiče, ta ki je vešča sporazumevanja z mano. Sklicujem se na svoj kmečki pedigre, da bom že kje visel s traktorja in da moram z njim, že zaradi pomočì ter ali ni nekoga ki bi šel z avtom zraven? In res pride en, 2155 start. Vmes se nam priključi še en s pick-upom, saj bo cel žur. Cesta ki je steptana preide v gozd, kjer je cama trava v njej pa vodne jame, najin osebnoi avto vzame zalet, da prepelje vsako, ko vmes se kdaj prbije v skalo, ko veje dreves veš čas tolčejo po šofer sajbi. Camell Tropy, čistokrven. Če me je mal strah ali ga najdemo, saj je lokacija tako tako in se dogovoriva da bo tudi trobil, pa ni panike, saj je na tej poti, na naši zadnji vodni luknji in njegovi prvi. Hitro potegne ven, še izmenjava barvastih papirčkov in narazen. Žal mi je samo ker ni bilo selfija udeležencev, izgubljen trenutek. Ura je 22.40. V Veliko Kanižo po Sandija, ki je zganjal turizem in se s pristanka do sem vozil z vlakom v smislu samoresevanja, saj ni bilo jasno ali se z Zdenetom rešiva. Meja 0.00,
Ptuj 112,
Smarje 255,
10.20 h vožnje,
745 km,
334 doma [15.5.2025 13:15]

Aleš Pirš : Zdaj se pa vidi da si odletel 100 pa še mal! [15.5.2025 08:19] Andrej Erznožnik : Hvala vsem ki ste sodelovali v avanturi! [15.5.2025 13:14] Zoran Gaborovič : 😊😊😊 [15.5.2025 13:22] Aleš Pirš : Zanimivo👍 [15.5.2025 14:59]