Tudi danes bo vreme nesigurno s plohami in nevihtami kjerkoli po SLO in močnim JZ, Z vetrom (višje gori SZ). Le Brestovica ali Kaštelir se mi zdi, da bi lahko bila. Erzo na Telegramu razpiše idejo za te cilje, ker pa ni odziva, objavim zbor ob 12h na Vrhniki.

K Ukiju se zbašemo Erzo z Lučko in jaz. Že kmalu za Vrhniko nas zalije ploha, da skoraj plujemo skoznjo. Za Postojno pa do Razdrtega pa se zadeva stopnjuje tako, da zaplužimo skozi sodro, ki je pobelila cestišče in travnike ob AC…

Na startu nas okoli 15h v modrini neba in sončku pričaka kamper z Bizjakovo Tino, Suševim Primožem in malo Tinkaro… in obilica J vetra (6-7/8-10), torej pravokotno z leve na start. Ekipa Švedov že nekaj časa poležuje na startu, saj veter tako nabija že vse dopoldne.

Čakamo, modrujemo, rešujemo IT probleme povezave med Erzovim Naviterjem in telefonom, skratka vse, da le mine čas, ki naj bi končno umiril veter. Pa ga ne… in ker nekateri člani naše Jate začutijo nepotešljivo lakoto, se odločimo za obsežno prehranjevanje v bližnjem Kaštelirju, kamper družinica pa zgolj za kavo in sladico.

Restavracija sicer ponudi dobro hrano in izbrano postrežbo (ker smo praktično edini gosti, nas skozi vsako fazo izvedbe prehranjevanja vodi za to fazo specializiran natakar…), vendar je račun na koncu (po mnenju vseh) odločno previsok za dobljeno storitev…

Ko se vrnemo na start, skupina Švedov jadra čez dolino nad Srbani, tu pa je veter še vedno popolnoma z leve in ne kaj bistveno šibkejši, kot prej. Zato se nekaj po 18h poslovimo od prekrasnega osončenega in prevetrenega startnega platoja in Uki nas zapelje nazaj mimo Buzeta proti SLO okoli 19h. Na Zavoju je veter medtem sicer upadel, in tudi sunki so večinoma že pod 10, zato neprevidno bleknem, da gremo pogledati situacijo na Kviriku (kraj vreden ogleda, kjer Lučka še ni bila). In seveda so vsi za (saj je vendarle mimogrede…) in Uki zapelje gor.

Na startu pa sploh ne piha pretirano, zato Erzo takoj hoče v letenje (“ura je že pozna, piha s strani, bogve, kako je v zraku…” ga sploh ne ustavijo). In že vleče robo iz avta, si sposodi od Ukija jakno, saj je svojo pozabil v avtu na Vrhniki, Lučkina pa mu je pretesna in… že odleti. Lepo ga drži in rahlo dviguje…

Medtem tudi sam potegnem robo in se pripravim (saj mrak že pada na zemljo). Uki pa pravi, da mu ni treba, saj itak njegova jakna leti in on lahko medtem v miru še eno prižge…

Erzo se počasi pomika v levo in potem nenadoma obrne in ekspresno odleti nazaj v dolino za Kvirikom proti Movražu (le zakaj – najbrž hoče na zadnji greben ali kaj…?).

Erzov let

Pride še Emil od pokopališča, kjer je ob našem prihodu neopažen pospravljal (!?) po 1,5h letu !!

Emil Kos : Na Buzetu sunki 15 pa sem bil še kar optimist, in se je splačalo počakat. [18.5.2025 19:22]

Emilov let

In še jaz potegnem… in obtičim v rukanju in razmetavanju tik pred startom in v rikvercu še malo nad njim (so rekli, da je ravno takrat prbilo na polno…). Z gasom se le malo prebijem naprej v nekoliko bolj mirno ozračje, vendar v rahlem dviganju ne pridem čez 10 naprej. Potem mi začne (še vedno v rahlem dviganju) hitrost padati na 8, 5, -3… in mi je jasno, da v takem ne bom pririnil do travnikov pod mejnim prehodom (pred temo, saj je ura že 19.50). In obrnem in cca 30m nad opazovalci nad startom ekspresno z vetrom 40-55 km/h tudi sam zapeljem čez greben proti Movražu, kjer na travnikh pod vasjo zlaga Erzo (je rekel, da ga je bilo kar strah gledati moje pristajanje v veter po liftu dol…).

Zoranov let

Pomaga mi pospraviti in že sta Lučka in Uki pri naju – no skoraj, potem se še malo iščemo in čakamo 🙂 preden se končno odpeljemo v mraku proti domu.