Spet čakanje, kdaj bo JZ manj, da se bo lahko kam šlo leteti (saj se da kam iti – npr. na Tribalj danes, ker Szarsomlyo ni bil dovolj ugoden 🙂 , ampak nekako nimam volje…). Vidim zgodnjo Strmco, pa se jutranje usklajevanje zaplete in potegne zaradi tehničnih težav… in je že premočno…

Ker ne kaže, da bo popustilo pred poznim večerom, se odločim in odpeljem v Kižlovko, kjer nisem bil že kar nekaj časa. Stara lokacija je pokošena v nulo, pristanek pa v meterski travi.

V zatohli vročini se privlečem gor in postavljam v sunkih vetra (ARSO Bežigrad pokaže v LJU kotlini tudi sunke JZ 10, tu je dosti bolj mirno, ampak še vedno občasno pošteno zašumi).

V prvem dvigu naštimam na vetru coto Rook2 v zidek, v drugem cota kar butne gor in po obratu speljem. Malo me celo dvigne in odgunca na pristanek pri kolovozu.

Zoranov let