Vročina se nadaljuje s S zgoraj in karkoli že je, spodaj (načelno bolj V tendence, z malo generalnega vetra in obilo termičnih zagonetk). Ker pričakujem na Zavrhu včerajšnjo žalost, sem vesel, ko presenetim Mega na odhodu na Grmado (ki mi daje več upanja, čeprav je Jean že zjutraj napovedoval, da danes ni dan za Grmado, ker je preveč severa).

Skličem Bale za ob 12.30. Prijavi se še GMS. Ker je AC gužva manjša od pričakovane, okoli 12.15 prestopiva k Megu in skozi puhtečo vročino gor na start. Seveda je imel Jean prav, saj so tukaj sunki predvsem z leve in tudi od zadaj, po startu gor pa le za vzorec vsake toliko,… da si sploh upamo postaviti. Včasih završi, veliko je brezveterja…

Prvi potegne GMS naprej in se z ohlapnim padalom vrže čez rob… in kmalu pristane.

Rudijev let

Potem pa mi Mega asistira pri kar nekaj poskusih ob premalo vetra in tudi prekinitvi, saj celo Maestro2 ni dovolj trdno stal nad mano za varen odlet…

Končno se vse poklopi, da je hrbtni dvig in moje racanje zadovoljivo za start. Rinem v levo in curim in potem ves nizek za robom poskušam izkoristiti neke mehurčke, pa sem prenizek, ali pa jih ni dovolj. Še zunaj nad pokopališčem nekaj poskušam v močnem talnem S vetru, da le uspem pristati na uradnem.

Zoranov let

Sam že pospravim in GMS se odpelje novim dogodivščinam naproti (=Kovk), ko tudi Megu uspe speljati.

Megov let

Potem pa še po Mega in gor po njegov avto.

Ker sva že na startu, izkoristiva priliko, da zamenjava vetrno vrečo, ki jo je včerajšnje neurje dokončno razcefralo.

Ustaviva se še na Strmci, kjer je vreča tudi uničena iz istega razloga, pa nama ne uspe sprostiti droga, tako da zadeva čaka bolj močne in mlajše, ali pa tehničarje 🙂 .