Danes napovedana precejšnja pokritost (visoka oblačnost, mrč) in kasneje šibkejši vetrovi V smeri (pa zgodaj še močnejša burja na Primorskem).

Sprva nimam ciljev (na druženje na Lijak me ne mika kljub vabilu), ko pa Dušan razpiše Zavrh ob 13.30 (vetra 2-3/3-4 S, SV) in se z neuresničene misije z Gorenjske vračata Milanče in Gabor, me spravijo na obrate in ekspresno se zapeljem v Borovnico.

Naložimo se v Štusov kombi (Mojca bo prišla za nami takoj, ko bo lahko) in gor. Hoja z zaresno opremo mi (za razliko od včerajšnjega prijetnega sprehoda) da občutiti, da je res šele 2 meseca od menjave levega kolena; vendar vsi trije hodijo solidarno z mojo hitrostjo.

Na startu pihlja prijetno gor in takoj postavimo. Ko smo že pripravljeni, pride za nami še Mojca.

Prvi grem v luft in z višino grebena pripeljem na Trebelnik, kjer sicer lepo drži, kaj dosti nabrati nad greben pa ne morem (včerajšnji piknik je dodal še kakšen kg na 4 dodatne kg iz zdravilišča 🙂 ), pokritost pa tudi ne pripomore ravno k močnejšim dviganjem. Kmalu se mi pridružijo še ostali štirje. Vrtimo in nabiramo tukaj, potem se premaknemo nad Dol in se tam borimo naprej. Gabor prvi potegne proti Javorču, drugi mu bolj ali manj sledimo, pač glede na to, koliko kdo nabere, ali izgubi.

Ker večinoma bolj zgubljam, kot pridobivam, se kmalu vrnem nazaj in drajsam nad Dolom, drugi štirje pa kakor se komu zdi trenutno najbolje…

Ko se ura napolni, poskušam še nazaj pod Trebelnik, pa nisem kaj dosti uspešen, zato se samo še počasi zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Med pospravljanjem se mi pridružijo še ostali.

Milanov let

Gaborov let

Dušanov let

Mojčin let

Med pospravljanjem se pripelje še zapozneli Škobernetov Tomaž (s svojih gospodarsko-kmetijskih obveznosti na Primorskem), ki ga potem Milanče, ob reševanju Dušanovega kombija, zapelje gor na Zavrh.

Sem prav zadovoljen, da sem tudi zaresno opremo preizkusil z novimi koleni 🙂 .