Po dveh obupnih kilavih in bolj ali manj deževnih dnevih (z obilico JZ) danes naj ne bi bilo kaj dosti dežja in malo manj JZ vetra). Najbolj me mika malo podrajsati na Strmci, pa se megle tam kar nočejo dvigniti, veter pa je itak nekako na zgornji meji. Pa še temno pokrito je v postojnskih koncih, tako da predlagam vsaj skokec s Korena za ob 12.30h, medtem ko GMS skliče hitri zbor za (še vedno temno pokrito) Strmco okoli 12h.
Pri ŠPH se v LCja naloži Milanče (bolj ali manj rinfuzo) in gor. Na startu piha rahlo gor in občasno tudi Z z desne, ko postavljava po mokri (in rahlo blatni) travi. Visoka oblačnost kaže v naših koncih mestoma tudi modre luknje, pa grdo temino proti Postojni.
Potegnem in od prve speljem. V loku na levo kar drži okoli roba ob pobočju, tako da ostanem kar visoko, tik pod travniki Slevice. Potem pa nazaj nad Horjul še naprej nad vrtec proti Ljubgojni in ven nad grički Čelca v sprednjo dolino ter nazaj do ŠPH.


Zoranov let
Nekaj za mano je v zraku Milanče, ki pa kar pojadra sem in tja preden pristane – vse za km.

Milanov let
Med vožnjo gor po LCja pokliče Erzo, da gre na Strmco, kjer že jadrajo Jean, GMS in Bergant. Ker postaja tam kaže zmerno jakost (cca 6/7 JZ) in Jean iz zraka pove, da je baza v višini okoliških vrhov, se odločiva tudi midva za tja.
Na Vrhniko, kjer naložim Milčeta in proti Strmci, na kateri pa sedaj že rosi in predhodniki izvajajo toplega dinga, da bodo čimprej na tleh (vsi avti so gor).

Primožev let

Rudijev let
Ko prideva na start, pa je štart že v megli, dosedanje rahlo pršenje pa postopoma ponehuje. Nekaj časa modrujemo, Milanče groundhandla in moči svojo zgonjeno Delto; Erzo in GSM spravita Erzov avto dol za logistiko in potem še čakamo naprej ob občasnem odkrivanju pogleda v dolino (megla=baza se začne prav nad robom sedla).
Potem se enkrat Erzu zazdi, da bi pa bilo za odleteti in se odpravi skupaj z GMSjem (ki gre v ponovitev) gor na start. Berganta ne mika ponovitev in raje snema dogajanje.
Naju z Milčetom pa tudi ne mika v to sluzasto vlago in meglo ob dodatnem konkretnem hladu. Sploh glede na prejšnjo prijetno klimo na Korenu in vmesnem Gaborjevemu klicu in lobiranju za Koreno.
Erzo in GMS izgineta v megli, malo za tem pa začne spet škropiti. Občasno se pokažejo njuni obrisi pred pobočjem, ko se midva z Milčetom odločiva za odhod.

Ko sva že na poti, pa oba tudi pristaneta.


Erzov let


Rudijev ponovitveni let
Midva pa na Vrhniko in naprej do ŠPH, kamor pride še Gabor.
Vsi trije se z robo odpeljemo gor v Milčetovem avtu (proti S je modro nebo, Koreno pa ravno na robu oblačnosti) . Čeprav piha podobno kot prej (mogoče za spoznanje manj), me res ne potegne za še en štart, zato ob prisotnosti domačih otrok in mamic samo še počakam, da oba lepo odletita, potem pa odpeljem avto dol in tako rešim logistiko.

Milanov let

Gaborov let
