V poznih nočnih urah, ko sem včeraj že v postelji, prileti Erzov Telegram “Vabim te na projekte selca golica.. železniki vse dostopno z avtom. Fajn bi blo met 2. Odhod 900? Pol predavanje suša…”. Samo obrnem se na drugo stran in naprej spim. Me pa potem celo noč tlači mora, kaj za hudiča bo zjutraj…
Zjutraj pa megla v LJU in zaledenele šipe in … mraz… Ko se bliža 9h, sploh še nič ne reagiram, pa prileti nov Telegram “Je mrzl, greva 11h ?” To je že bolje in potrdim z opombo o mrazu… in Erzo se strinja za 12h (!?). Nekaj kasneje še Delux potipa, kam se danes gre in čeprav sprva okleva, je kmalu za, da prideta tudi z Nikolino na izlet na sonček (ki je povsod izven LJU že od ranega jutra).
Ob 12.30 se vsi 4je v 3eh avtih zberemo na pokopališču v Selcah. V hribih proti Golici nad Selcami so 3-je že odleteni starti (za nas bele pike). Naložimo se v LCja in po ovinkih gor proti vasi Zgornja Golica. Na srečo Erzo vztraja, da se ustavimo na prvem potencialnem startu na eni od serpentin (medtem, ko bi jaz rinil na najvišjega, kar bi nas peljalo v gotov fiasko…).
Kmalu se pripravimo na idiličnem travnatem hrbtu tik nad cesto. Prvi potegne Erzo in lepo spelje nad robom ceste. Boris mi še lepo namesti Arribo3, ki sem jo razgrnil na kup gnoja (na srečo rahlo pomrznjen) in potegnem naprej še jaz – in tudi lepo speljem.
Popolnoma miren let po putru bogato nad gozdovi v smeri Dolenje vasi in zavoj nad sončno dolino, da na koncu nežno pristanem na travnikih pred daljnovodom.



Zoranov let
Malo za mano pristane Boris ob meni…
Borisov let
in ugotovi, da mu ni posnelo tracka !!!…
Erzo je priletel čez daljnovod do pokopališča.

Erzov let
In že sta z Nikolino pri naju.
Jaz kar rinfuzo robo v LCja in še enkrat gor – naprej na naslednji – drugi start nad vasjo.
Na prekrasen travnik pridemo s ceste od zgoraj za njim in iščemo ob njegovem spodnjem robu, kako in kje bi odleteli. Travnik je zelo položen, na koncu pa žična ograja in nekaj sadnih dreves. Piha pa rahlo z desne (že skoraj od zadaj). Ker tu očitno nobeden ne vidi rešitve se Erzo in Boris odločita, da gresta poskusiti nazaj malo više (ob radioamatersko kučico).
Meni je vse prepoložno, sploh za veter od zadaj in raje z nabranim padalom odpešačim dol do ceste in čez sedlo proti tretjemu startu, ki zgleda precej bolj strm. Medtem Erzo naredi dva neuspešna poskusa, zato obupata in odločijo se, da raje takoj pridejo za mano.
Jaz pa sem medtem preko travnikov zagazil v živoblatni travnik (praktično močvirje) iz katerega se izčofotam in raje pogledam navigacijo do starta, ki mi kaže, da naj grem levo po kolovozu od kapelice naokoli in potem z vrha dol na start.
Po 20min naokoli po kolovozu nad navpičnim gozdom ugotovim, da dol v globino ni nobene poti in raje obrnem. Pri kapelici me že čakajo in potem vsi prečno po res strmem pobočju rinemo proti “startu”. Erzo pride prvi in od daleč vpije, da ne bo kruha. Meni v strmini malo pomaga Nikolina, saj nimam palic, ampak v rokah le nabrano padalo. Ko mi ne gre več, pa pride Boris nazaj in me reši vsaj padala, da lahko začnem uporabljati roke.
Končno pridemo s strani na ta “start”, ki je skoraj navpičen travnik. Vetra za pomoč nobenega, Erzo ne bi niti poskušal, Boris pa tudi ne, saj drevesa nižje zelo omejijo izhod iz poseke – jasno, še en pojetovski start (on je ta start odkril, po njem pa je doslej edini tukaj odletel le še Prevc…). Jaz sem od prejšnje hoje gor (in sedanje sem) totalno crknjen in seveda tudi ne pomislim na odlet. Delux gre nazaj gor po LCja, mi pa se po stmini dol skoraj odkotalimo do ceste…
Ker peljemo dol mimo našega prvega (realiziranega) starta, se Boris še enkrat pripravi, da bo njegov let in s tem start res potrjen.

Borisov 2.let s tega starta
Ko ga poberemo spodaj v že popolnoma zasenčeni dolini, pa Erzo čez dolino na še sončnih pobočjih že vidi naslednjo možnost- start Kališe-vas.
Hitro smo gor, saj časa že zmanjkuje, ker se sonce že spušča za hribe. Spet dokaj položen travnik, na koncu pa žična ograda. Ker že piha rahlo od zadaj, mi je jasno, da to zame ni. Erzo se hitro pripravi in potegne in… za minimalca spelje čez ograjo (moram popraviti in citiram Erza: “ni šel za mišjega ćez, ampak ga je dobesedno preskočil kot pač to zna, kot tekači v teku čez ovire“).

Erzov let

Borisu od prve ne uspe, po ponovnem postavljanju pa lepo spelje čez ograjo.

Borisov let
Z Nikolino greva še na sosednji travnik, ki mi je deloval bolj obetavno, pa je v resnici terasasto pobočje, ki z rahlim vetrom od zadaj ne daje nobene šanse.
Tako se odpeljeva dol do pokopališča, kjer naju pričaka Boris. Erzo je že odšel v Železnike na prireditev (medtem je tudi nekaj udeležencev odletelo z Ratitovca in smo jih videli v zraku), mi 3je pa (s postankom na kavici v praznično razsvetljeni Škofji Loki) naprej proti domu…
