Včeraj sem z napačno odločitvijo Jato napeljal na Grmado, da smo se pripravljeni v vetru in megli na startu kar nekaj časa vlažili in na koncu neuspešno pospravili robo (medtem ko so nekateri na Lijaku delali km…), danes pa gremo na sonce na Lijak, čeprav se samo dol vreči. Mojca namreč predvideva nekaj naslednjih neletalnih dni zaradi zemeljskih obvez in današnji dan je še treba rešiti.

Meta je z nama, ko se naložimo na Vrhniki v LCja in gasa dol (drugi imajo že danes zemeljske obveznosti v sluzasti LJU in okolici). Turobna sivina se začne umikati svetlobi od Postojne naprej in mimo Nanosa se spustimo v dokaj sončno Vipavsko dolino. V Vipavi še burja, na Kovku celo 7/10 SV.

Na pristanku nikogar… in na startu tudi ne, ko naslonim LCja ob breg. Brezveterje z občasnimi dihi po bregu gor (ampak nekajkrat pa tudi dol…). Z Mojco takoj postaviva. Prva potegne in odlaufa naprej, ko se še vpenjam. Potem pa sapa dahne gor, da po šolsko hrbtno dvignem in se odpeljem.

V curaži zapeljeva daleč v levo še okoli roba (celo malo zapiska na V za robom), potem daleč nazaj prav v lijak Lijaka… in potem naju lepo drži do pristanka.

Mojčin let

Zoranov let

Ko pospraviva, je Meta že pri naju z LCjem. In ko se že peljemo proti Postojni, povsem nepričakovano (!?) zacinglja še Darja, da je ravnokar pristala .

Darjin let

Zoran Gaborovič : Res smo se za malo sfalili  [22.12.2025 15:55]