Po dveh dneh sneženja in zimske idile danes tudi pomislim ne na letenje. Pa me Milanče zdraži, da namerava na Zavrh (močna burja na Primorskem že 3.dan), saj je veter rahlo usahnil in sedaj baje piha idealno (3-4/4-5). Seveda me (kljub mrazu) takoj spravi na obrate in odpeljem proti Borovnici.

Malo pred 14.30 se pri Škorpijonu prestavi k meni v LCja in gor. V vasi nasloniva LCja na rob splužene ceste (cca 50cm snega) in zagaziva v celec. Sva prva, naprej pa junaško gazi Milče. Občasno zagaziva v napihane zamete, vendar sva kljub temu kmalu na startu.

Piha res lepo po startu gor, rob je spihan do trave/šodra, zadaj pa zamet, tako da je današnja naklona starta idealna. Milče mi pripravi Arribo, medtem ko napihavam tangice in se tlačim v njih. Res je mrzlo (vsaj -6). Ko sem naštiman, samo potegnem hrbtno in po obratu stopim v zrak.

Lepo drži in le malo pod robom pridem okoli Trebelnika. Naprej proti pristanku bolj stran od pobočja (itak sva prišla samo dol se vreči…), pa tako lepo drži, da podaljšam še mimo Dola. Obrnem in nazaj na trebuh nad Dolom, kjer je prej malo popiskalo. In spet popiska in malo zavrtim in vrtim… in vrtim neko nulco in celo malo naberem. Minute se vlečejo, vedno bolj mi je hladno, ampak kar vrtim in jadram… Milčeta pa od nikoder.

Po 1/2h sem že resno zaskrbljen, kaj je z njim in že hočem na pristanek,… ko se le pojavi. Vrtim naprej, medtem ko on odcuri k Škorpijonu.

Milanov let

Ker se počutim že kot kocka ledu, nekaj za njim odpeljem v širokem loku na pristanek tudi sam.

Zoranov let

V zraku sem zdržal kar 40 minut !! Milče je imel težave na startu, saj je pihalo manj, pa še padalo se mu je zatikalo za ledeno skorjo in je moral x-krat popravljati…

Vesela kot radio gor po LCja in v mraku proti LJU.