Že ves teden dežuje in tudi naše duše so že povsem razmočene v vsakodnevnem čakanju na vsaj kakšen skokec. Še najbližje temu sva ba bila včeraj z Milančetom, ko sva stala na startu Koreno – žal 15min prepozno, ko je že pihalo že konkretno od zadaj dol (ravno malo pred najinim prihodom je še uspel odleteti Potrebuješev Andrej) … in sva šla samo še nazaj v avto… In potem je deževalo naprej praktično do danes zjutraj.

Danes naj bi bil edini dober dan z vsaj nekaj sonca in ponekod mogočo dolgotrajno nizko oblačnostjo/meglo (po nekaterih kotlinah tudi ves dan…).

Tako preždim ves dopoldan z Milančetom na telefonu in za računalnikom – edino Gorenjska se izkaže za današnjo terno (pa tudi Lijak…). Žal sva midva v pričakovanju razjasnitve na Korenu / Ulovki / Zavrhu in ob brezveterju na Planinski Grmadi, na koncu prepozna.

Tako mi na koncu iz obupa ostane samo še blatno – močvirna Kižlovka…

Zoranov (psiho)terapevtski skokec