Je bilo napovedano danes veliko JZ vetra in še poslabšanje od Z preko dneva in smo že upali, da ne bo treba nikamor. Pa nas Poje spravi na obrate, ko gre drajsat na Kovk. Slivnica ali Strmca in vsa notranjost je premočna, ampak Vremščica pa je še znosna 5/7, ko se aktiviramo.
Skličem zbor ob 14.00 na Vrhniki in Erzo vstopi v LCja s kar dvema kompletoma opreme. Na Uncu naloživa še Emila in gasa dol. Dodatni zaničljivi Erzov vzdevek LCja – Piškotarna (Erzo ne more preboleti vzdevka svojega vozila, ki dejansko je bolj podoben ropotarnici kot spodobnemu avtu…), se danes izkaže za upravičenega že od vsega začetka, saj je več kot govorjenja danes med vožnjo slišati hreščanje premlevanja piškotov (kot da bi imel 2 bobra v LCju).
Ko LCja zaparkiramo zgoraj na startu v krasnem sončku (in večinoma lepih bazicah naokoli), pa je seveda postaja skokovito narasla na 12. Brez opreme se malo sprehodimo po startu kjer nas veter kar polaga. Erzo se opremi z bundo in zaleže zadaj v zaveterju S pobočja, z Emilom pa se mu kmalu pridruživa. Ali še vedno premlevata piškote iz bližnje zaloge v LCju ne vem, ker kar malo zadremam.
Ker je Erzu dolgčas (in je verjetno že sit) začne nadlegovati ostale po SLO (kje kdo leti in zakaj on ni tam zraven in… vmes tudi malo podražimo Milančeta, ki mora nujno izvajati zgodnjo pomladansko rez…).
Čez kakšno uro se sunki sicer res stabilizirajo okoli 10 (pa tudi še vedno butnejo čez…) in Erzo se odloči, da zdaj je pa OK in se pripravi in postavi (ob najinem navijanju) in po nekaj razmetavajočih poskusih spelje ob Emilovem dokumentiranju.
Ko rine ven v veter, ga po začetnem spodbudnem dvigovanju zamenja ustavljanje in bolj spuščanje kot dvigovanje, ampak na koncu res dvigne in zajadra sem in tja in celo zavrti.
Veter se dejansko umirja in čez nekaj minut se tudi midva pripravljava. Ko sva v nizkem startu pa začne Erzo zvoniti s pristanka…
Erzov let
Emil mi raztegne Maestra3 in po prvem dvigu (sunki so še vedno okoli 10) odletim in zajadram sem in tja ob pobočju. Nekaj tudi naberem, ko se mi pridruži tudi Emil. Še malo bolj raztegneva traso proti Veliki Vremščici in proti Z nad spodnj start in jadrava, dokler ne začneva bolj konkretno curiti… in se odpeljeva čez letališče do travnika ob padalskem parkirišču.
Zoranov let
Emilov let
Erzo je medtem že aktiviral Rajka, ki ga zapelje gor po LCja.
Ko pospraviva, je nazaj tudi naš rešitelj Rajko in malo za njim tudi Erzo z LCjem.
Pot domov mine v nadaljnjem drobljenju piškotov, ki so, po dolgem obdobju predvsem nalaganja, končno doživeli spodobno kozumacijo (merilca nivoja piškotov, ki se ga je spomnil Erzo, na srečo nimam, vendar je ob današnji enormni porabi tudi povsem nepotreben…)
