Ker je že vse zaprto in črno, se skoraj predamo. Vendar na koncu zmaga (ne)zdrava pamet: dan je še, uliva še ne in zdaj smo tu in če ga odletimo, ga mamo…
Domnov avto dol k cerkvici Sv. 3 kraljev pri Brišah, nazaj gor na Praproče (kjer Erzo medtem kompletira svoje lahko/projektne komplete) in po slabi cesti do rampe na sedelcu pod Lovrenčkom, kjer damo LCja počivat.
Po strmi poti od tod gor se začnem cediti pod lahko težo Nuptseja in ko pridem po 20 min na start, Erzo že razteguje Montano.
Piha Z ali že kar SZ, tako da na Z startu vleče 45st. z desne. Za nami in pred nami grmi (nad nami še ne) – ampak to je daleč… No, tisto kar vidimo res bolj daleč, je v resnici dež, ki se približuje. Erzo se prestavlja po strmini starta malo sem, malo tja (in pazi, da se ne skotali dol…) in poskuša dvigniti nekako proti vetru. In ko začne kapljati, vsake toliko vpraša, če že kaplja 🙂 .Še midva mu malo pomagava pri padalu in potem v nekem momentu precej atraktivno odleti. Na levo nad greben, tu ga lepo dvigne in na levo in kapljanju obrne hrbet in via Polhov Gradec… Evo še filmček.
Potem se tudi jaz naštimam. Domen sprašuje, če mislim odleteti, glede na to, da se zavesa hitro približuje. Odgovorim, da me v dež res ne mika in postavljam naprej. Domen mi pomaga pri padalu in štrikcih, sam pa še pazim, da se ne zvalim dol po strmini. Domišljam si, da (še) ne kaplja in stopim naprej v globino, potem pa Nuptse zagrabi in se speljem ven iz poseke. Sedaj kaplje čutim in se samo odpeljem v levo čez greben, naravnost proti Brišam in avtu. Zdi se mi, da sem ful hiter (40-50 je res brzina…), kapelj je vedno več in ko pridem nad avto, samo zavjugam sem in tja in zbijem in hitro pospravim.
Zoranov let
Domen s praznega telefona na hitro javi, da bo malo počakal, če bo dež ponehal, midva z Erzom naj se med tem najdeva. Erzo je pristal malo pred Dvorom
Erzov let
in prištopa do avtobusne PG, kjer se dobiva v lažjem nalivu pod streho glavnega bifeja. Čakava, kaj bo naredil Domen, ki po najinih dveh čipsih in flašah javi, da pelje LCja k nama. Še on se pridruži na tretji čips in flašo in potem se v jasnini mokrega večera poslovimo.
Po 2 km iz PGradca proti LJU je cesta že popolnoma suha…
Emil pa se ni nič dogovarjal in je samo šel – na Grmado 🙂
Emilova Grmada