Tandemski izpit na Gozdu 12. 4. 2016 sem kljub precej zahtevnim razmeram v zraku opravil (močan J pri tleh, rotor nad pristankom, na štartu pa pojenjanje in obračanje na katabatni S iz Kriške).

S potnikom Blažem po pristanku.

To pomeni, da sedaj lahko legalno prevažam žlahto naokrog. Prva se javi sestra Tjaša, ko končno najde čas (kot da si ga ne moreš enostavno vzet). Jaz po preučevanju razmer in vremenskega stanja ta teden izberem Lijak, in izbira ne bi mogla biti boljša. Ko je cel teden nabijal JZ po celi Sloveniji (Slivnica 30 m/s !!!), se je na Lijaku pred sončnim zahodom dalo zelo lepo leteti. Na štartu veter nežno na gor (cca 3 m/s), v zraku laminarno in držalo je po celem pobočju, da se je dalo do teme voziti med Vitovljami in Danijelom.

Na štartu sem z Ginom kot ponavadi imel v prvem poskusu nekaj težav. Tuji inštruktor pomaga razgrniti padalo, Tjaši zabiča “run faster!” in “listen to your instructor!”, in v drugem poskusu padalo skoči gor kot tisti zajček na baterije.

Do spirale mi ni, narediva nekaj wingoverčkov, občutki nepopisni in nasmeh do ušes, kar se tudi vidi na fotkah 🙂

Ker se je Žiga nesrečno polomil in bo še malo neleteč, sem si moral poiskati nov “kviht”, katerega bom vzel s sabo na tandemski izpit. Potnik mora imeti izpit za pilota jadralnega padala, vendar ne sme biti hkrati tudi pilot tandema jadralnega padala ali učitelj.

Javi se Blaž Nabergoj, kolega tečajnik, ki letos še ni bil v zraku in je letenja močno žejen. Ker se pri Anji po moji krivdi dobiva malo pozno me začne skrbeti, da bo vetra že preveč. Napokava še svoja padala v avto za vsak slučaj, nato pa na štart. Tam še modrujejo Luftmandlci, vetra pa skoraj nič. Odlično, začneva postavljati, vendar toliko kot je bilo vetra na Skirci preveč, ga je bilo na Kovku premalo. Pričakoval sem močen skok padala naprej pri dvigu, kot sem ga bil vajen, tudi hitro sem začel bremzat, a pogoji so bili prešvoh za tak delikaten dvig, zato 2x prekineva, Cimerman senior in Ana nama pomagata postaviti padalo. V tretje gre rado, padalo pride nad glavo, malo v levo, korigiram s komando in pomikom pod padalo, čutim napete gurtne pod rameni, vse OK, gremo.

Foto/video materiala ni veliko ker je telefon zaštrajkal – dve slikci dviga, pa video prekinjenega dviga in še en video wingoverjev od daleč 🙂

Potrenirava še pristanek na piko, a jo zgrešiva za par metrov. Sicer pa lepo in uspešno 🙂

V wingoverjih sem občutil, da ima padalo veliko energije in bi z lahkoto šel v spiralo. Na pristanku ni prehiter, kot sem mislil da bo, tako da če je le malo čelnega vetra, je možno padalo ustaviti na mestu in samo stopiti na tla, kar je za potnika najboljše. Pri dvigu rad kar skoči gor, kar se vidi na posnetku iz Logatca, zato je treba narediti kar precej korakov nazaj za padalo v močnejšem vetru.

Padalo zloživa (na celice!) nato pa gor po novo rundo. Vsak s svojim padalom. Blaž bi rad prvič poklopil Nanos.

Na štartu se mi drugo rundo zdi že precej močno, v zraku pa vsaj na začetku precej zahodnika (5 km/h proti Podrti). Na ovinku po pričakovanjih lift do 1100-1200, to višino brez vrtenja obdrživa do Predmeje. Prvi krog nazaj do štarta sva prenizka za na Nanos, iz 1100 pri podrti izgubiva na 900 do štarta. Greva še enkrat do Predmeje, nato javim Blažu da greva iz 1200 kar iz Črnih sten proti Nanosu, da ne zgubljava višine nad štartom. Nad plaz prideva nekje v višini 750 kjer začne lepo delat, vendar proti Gradiški turi gre že 45 km/h, zato svetujem, da raje obrneva, da se lahko vrneva do Anje. Blaž se malo nastavlja planincem, nato se odpelje proti pristanku, jaz pa poskusim pobrat za vrnitev na Kovk, a žal neuspešno. Najprej gre z gasom lepo 35 km/h in -1m/s in zdi se mi, da sem že zmagal. Nato pa nad cerkvijo v Budanjah kar nek močan sink -3 m/s, da komaj pridem čez hiše, drevje in štrom. S težavo pridem do pristanka in sedem na tla čisto na zadnjem robu travnika.

Za Smuk mi napoved termike zgleda preveč kilava, poleg tega imam družinske obveznosti, zato se izletu odpovem.

Prevc mi pa že zjutraj javi, da je prispela tandemska oprema zame in da ima dopoldan tečaj v Logatcu. Ana je za akcijo in se odpraviva proti Skirci. Najprej sam malo pohendlam Backa Iona, medtem pa tečajniki začnejo pospravljati, ker postaja premočno. Z Gašperjem vseeno raztegneva Gin Fuse v barvni shemi Curacao, ki močno zašumi po novem. Najprej on šofira, potem jaz. Padalo se kljub C oceni za nižjo obremenitev (110-159kg) še vedno “traktorsko” in šolsko odziva, tako da ni bojazni, da bi to bilo “našpičeno” tandemsko padalo 🙂 Po občutku bi ga primerjal z Gradient Bigolden 3, katerega sem pilotiral na tečaju. Gin Fuse je klasificiran pod EN-B za obremenitev 160-220 kg.

Gašperju se mudi na Gozd, zato po dveh skokih zaključiva, meni je pa še do malo igračkanja, Ana pa pristane za “kviht”. Veter je v tem času že precej sunkovit, občasno premočan, zato malo čakava, malo slalomirava po tleh in malo tudi poletiva! Hitro pa pridobim izkušnjo kako je za tandemsko padalo vetra hitro preveč – Bacek Ion se je v sunku še lepo manevriral, tandem naju je pa že začel vleči nazaj in naju skipal po tleh. Zaradi varnosti zaključiva in pospraviva. V nestrpnem pričakovanju na prvega višinca z novim padalom.