Dan po dežju, malo burje in odličen gradient daje upanje na ravninsko jadranje po Istri.
Erzo skliče akcijo. Zoran odpove, ker pakira za dopust (Erzo o tem nič ne ve).
Erzo, Mega, Jean in Nevidni se pri Gračišču napokamo v en avto (Nevidni avto, Nevidnov avto, Nevidnijev avto ???) in oddrvimo na štart Buzet Medici.
Tam veter vztrajno z leve, zato med parawaitanjem okrancljamo štart z devetimi trakci (improvizacija raztrgane vrečke ala Erzo), da dolgočasen travnik sredi divjine začne izgledati, kot da se pripravlja prireditev.
Čakamo in čakamo, pod nami pa v hrib gor rine džip poln ljudi. Malo se sprašujemo kam so namenjeni in ali jim bo uspelo se prerinit v hrib. Uspešno, ljudi odloži, in se odpelje nazaj. To je bila na Medicih najbolj zanimiva dogodivščina.
Po dveh, treh urah čakanja se veter iz leve (in občasno malo dol) ne vda, koprena je vedno večja, upanja na termiko ni več. Vdamo se, pospravimo, in se odločimo poskusit srečo na Sv. Jeleni (JV). Iz avta Nevidni takoj opazi padalca v zraku. Takoj ga identificira kot Rabiča in začne se grupno preklinjanje čez njega, dokler ne prispemo na štart 🙂
Na Jeleni veter OK, malo iz strani, malo švoh, ampak v redu za štart. Prvi potegne Erzo, nato Jean, zadnji Nevidni. Občasno drži, Nevidni pobere do 1000m, Jean hitro scuri po grebenu dol, Erzo 25 minut za njim, Nevidni pa vztraja do zadnjega, nato odglajda kakšnih 5km dlje od nas.
Sv. Jelena – Jean
Sv. Jelena – Erzo
Na povratku izvemo, da se je Žiga po poletu iz Zavrha zaradi zavozlanih štrikcev grdo ponesrečil…
