Sedim na baloknu z … v roki in razmisljam, da je za mano en zares, prav zares dober dan, ki se je na koncu iztekel dalec nad pricakovanji in klavernimi zacetki.
A zacnimo na zacetku, zame je se je pravzaprav vse zacelo ze vceraj, ko sem naposled docakal lepo vreme in s tem koncno en pravi hike&fly. Ideja je bila za hiter popoldanski spust iz Hudicevega Borsta (Zaplata) a sva na koncu s Slabjono koncala kar na (sicer ze osvojenem) Srednjem Vrhu kjer sva ulovila zadnje sapice JZ (speedflyerji imamo precej problem startati v nuli). Vse skupaj mi samo se okrepi zeljo po projektih in plani so takoj v teku. Samsa je takoj za hribe, v bistvu se veliko bolj kot za pravo letenje iz fuj in fej Ambroza. Jst imam velike plane, a zelim nekaj kjer je v izi za odletet (dovolj kamnov iz Grintavca za to jesen) in ima po pomoznosti vmes nekaj plezanja. Ponudijo mi Stol, a se mi zdi (pre)dolg dostop do Avstrijskega izhodisca (+ potrebujemo 2 avta in precej logistike :/ ), zato poiscem alternativo in izberem Velik Vrh v pogorju Kosute. Severni dostop z ferrato je, starta se iz strmega (zelo strmega) travnika pa se dalec ni. Problem ostane edino se vreme ki naceloma je, a me malenkost skrbi sever po visinah in se odlocim zaupati da bo dovolj termike, Samsa pa je itak prelen da bi pogledal vreme in mi ponovno slepo zaupa :D.
Zacneva precej pozno, okrog 14ih sva sele v izhodiscu in caka naju 1200m vzopona v 3eh urah. A ze kmalu po startu se zalomi ko Samsa zagleda precej hitre oblake iz severa in vsa vnema nama nemudma izpuhti v prerekanju glede smisla nadaljevnja vzpona… Ko se komaj privleceva do planine in pri tem srecava za precej tezaven vzpon precej druzinic ki z nasmehom sestopajo, se podkrepiva z ze rednim strudl + caj receptom imava precej vec energije in sva hitro pred zadnjim delom vzpona cez ferrato. Malenkost tesnobno postane takoj po zacetku ko sva soocena z dejstvom da to mogoce le ni tako preprosta smer in bi nama prav prisla celo varovalna oprema(vsaj za psiho). A z vnemo zagrizeva v nestabilne karavanske skale in dobrih 400m plezanja pozneje prispeva na vrh kjer naju pozdravi sibka termika ki jo vcasih prekine sever. Takoj imava opremo napravljeno in ostane nama samo se psihicno pripravljanje in vzlet katerega more Samsa ponavljati.
Let mine precj BP (edino termike je za malenkost vec kot sva jo pricakovala) in kljub temu da nisva prav zares vedela kje bova pristajala, najdeva super veliko polje nedalec stran od avta. Je pa let z ~1300m visinske razlike precej dolg, tako da se lahko tudi z speed krilom precej poigravam in ga spravljam v vrtoglave spirale in globke wingover-je nedalec od strmega pobocja. Samsa pa izkoristi spust za neskoncno dolg trening spiral in privajanje na njegovega Ibexa…
Caka naju samo se hiter vzpon po cesti nazaj do avta in vzpon za ta vikend je zakljucen :).
Se fotke: https://drive.google.com/folderview?id=0BzI1gter39l6eVB4Y2RKNGpqLWM&usp=sharing
