Danes pa res JZ za izvoz. Zainteresirani kandidati se sicer javljajo za letenje, vendar po treznem pogovoru ugotavljamo, da kraja za lepo/varno letenje danes ni blizu – sploh če upoštevamo večerne zastoje po vsej SLO. Zato se na koncu odločim, da grem staro (verjetno že plesnivo) coto Rook2 prezračiti v Kižlovko.
Ko se peljem proti dolinici, drevesa polaga vso pot. V dolinici pa dosti manj vetra (ko ustavim LCja). Po celi večnosti se pozdraviva s domačinom, ki orje koruzno polje (prej je že zrigolal večino kraterjev, ki so jih čez zimo in še naprej do danes zrili merjasci…).
Občasno prbije tudi po dolini, da vse zašumi. Kljub temu vzamem robo in grem mimo lovske po desni na (še nepokošen) Staro lokacijo.
Postavim in čakam. Piha direkt gor po griču, vendar občasno tu res prbije in pomeša z vseh strani, višje gori pa gozdovi domači šumijo ohoho… Čakam in coto Rooka2 kar na sunkih razgrnem…
Potegnem, ko se mi zdi, da je močan sunek mimo, pa zagrabi coto, me odnese po obratu v levo (ampak jo obvladujem 🙂 ) in z mesta dvigne s tal. Nabije me kakšnih 20m direkt gor in potem spusti kot po liftu skoraj do tal, kjer pa zafleram še kakšnih 50m naprej tik nad tlemi…
Zoranov skokec s Stare lokacije
Ne bom ponavljal… pa tudi Kižlovka me nekaj časa ne bo videla…
Danes pa je napovedanega čez vso SLO res veliko JZ vetra. V Vipavski ga je malo manj, v Istri pa kaže celo na letljivost… In začne Erzo provocirati za Buzet. Uki se odzove in že smo trije za. Drugih zainteresiranih ni…
Ob 11h se naložimo v Erzov avto in gasa dol (po praktično praznih cestah) in od zadaj gor na Zavoj. Tu ravno v močnem vetru odcurita na travnik pod start dva Madžara, nekaj tečajnikom pa inštruktor predstavlja štart in pogoje v katerih ni za leteti (veter J, občasno JZ sunki 8 -> 10,5, predvsem pa večinoma z leve vzdolž grebena). Prisotna je tudi Pavlinova žena, ki s starta spremlja Toma, ki nekaj minut kasneje javi, da je vetra za njegov okus preveč (inštrument mu kaže tudi 30km/h), predvsem pa je vse razmetano… in je šel raje kar na pristanek.
Ostali se poslovijo, mi pa sedemo na klopco v senčko in posvetimo nekaj minut modrovanju o Rabiču, v pričakovanju, da bo vetra kmalu manj. Pa ga ni… Erzo naju z Ukijem neuspešno poskuša navdušiti za neko igrico s kartami na jamarsko tematiko. Ko so teme modrovanja bolj ali manj izčrpane (vetra pa ni manj), se Erzo spomni, da ima v avtu vetrno vrečo, ki bi jo lahko obesili na drog, kar kot zadnjemu, Rabiču, ni uspelo (in bi s tem pravzaprav še dodatno počastili spomin nanj).
Erzo jo prinese, Uki pa, kot najbolj spreten in nasploh tehničen tip, zadevo izpelje z nekaj modifikacijami droga, obešalnega nosilca in pričvrstitve. Jaz prispevam pomemben štrikec, ki naredi klobaso bistveno bolj učinkovito, sicer pa s klopce iz varne razdalje nadziram izvedbo del (Ukija) in upravičenost strokovnih nasvetov Erza…
Vetra še vedno ni manj (po postaji sunki 8 -> 10), čeprav ga tule na klopci ni čutiti. Zato se žrtvujem in odkrevsljam čez start do postaje, od koder potrdim, da postaja ne pretirava.
To prevaga tudi Erzu in proglasi nadaljevanje Rabičevega memoriala na Kaštelirju.
Po dolini mirne in čez Vižinado in malo naokoli smo 1,2,3,4,5,6… na startu.
Nobenega padalca, veter pa se kaže kot ravno pravšnji. Takoj postavimo in v luft Erzo; Uki počaka in sekundira meni.
In potem še on. Erzo sprva potone, pa se potem hitro spajsa nad start. Mene že od začetka lepo dvigne in pod start potem več ne pridem. Uki je tudi takoj nad startom.
Je kar živahno, veter občasno sunkovit, občasno močan, da kar ustavlja, zaresnih stebrov ne najdem(o) in se z osmičarjenjem sem in tja nekako držim nad startom. Tako se izogibamo eden drugemu in vijugamo sem in tja, dokler se enkrat Erzo ne pusti zanesti za start in odpelje nazaj gor po dolini Mirne.
Ko čez nekaj časa tudi naberem nekaj več – največ do 320, se pustim tudi sam zanesti malo nazaj za start. In ker me naprej (nazaj proti startu) preveč ustavlja in spušča, obrnem in se z vetrom zapeljem za hrib proti ravnicam doline, kjer predvidevam pristanek (Uki ostane na Kaštelirju).
Pa me kar drži in z glajdom pripeljem do pomola pred Lozari, kjer se pri 85 mnv = 35 AGL naslonim na pobočje in me spet močno dviguje. Nenadoma nad sabo zagledam Erza in potem skupaj drajsava med 150 in 180mnv na tem pomolu grička naslednje 1/2 h, čakajoč(a), da napolnim(va) 1h.
Erzu naredi cin malo prej in se odpelje ob pobočju do naslednjega grička, kjer pa z nekaj previdnega drajsanja in vožnje v veter nabere na 400 in se odpelje naprej po dolini.
Erzov let
Komentar leta: Jožef Rabičev memorial: najprej na Zavoju, močan J, kjer pospremimo Pavlina na pristanek (leta ne boste videli). Potem modrujemo, da po uri nagruntamo, da se po skoraj dveh mesecih le obesi nesrečna vetrna vreča in gremo naprej po poti memoriala… Sem. [3.5.2025 21:09] Tomo Pavlin : 😁 [3.5.2025 18:08]
Po svoji napolnjeni 1h grem tudi sam ob naslednji griček, naberem na 300 in se zunaj, po sredini doline zapeljem nad gozdički in travniki dokler gre. Z nekaj vmesnimi rahlimi dvigi (zadnji je čez daljnovod), gre do velikega travnika zraven Erza pri Ponte Portonu.
Zoranov let
Skupaj pospraviva, oba vesela kot radio in čakava na Ukija.
On ni mogel narediti toplega dinga zaradi prevelike razgonjenosti in močnega vetra.
Ukijev let
Zato sta ga od spodaj rešila mimovozeča lovca s taxi dostavo na start.
Kmalu je pri naju in potem zaključimo Rabičev memorial za njegovo mizo v piceriji Ježić.
Danes pa veter obrne ponoči na JZ. Čez dan je napovedan za čez vso SLO kar konkreten. Že včeraj so bile različne ideje za velike prelete, vendar Erzo zjutraj preseka s sklicem za Slivnico (“bo kmalu preveč vetra čez osrednjo SLO…”) za ob 11h na Vrhniki. Potem pa skrajša zbor še na 10.30.
Kljub zastoju v Kozarjah (in moj obvoz čez Brezovico) pridem pravočasno na šoder za Petrolom, kjer že čakata Erzo in hrvaški padalski kompanjon Deni. Še Uki pride in smo že polni za Ukijev avto proti Cerknici. Turčin in Dragan pa v drugem nekaj za nami.
Na Pumpi se zbašemo v Dušanov kombi in gor. Hkrati z nami pripešačita na start še Kurnikov Jurij in Šintlerjev Vojko. Vetra je že kar nekaj (je že na 8), obrača pa vedno bolj na stran z Z. Za Draganom in Turčinom pride še Jean. Začnemo postavljati in čakati na sunke ustrezne smeri in jakosti (občasno veter tudi uplakne).
Odleti Erzo, nekaj za njim Jurij, pa Vojko in potem sem že jaz – pa ob Ukijevi asistenci čakam na pravo smer, da me prehitita še Dušan in Dragan. Končno potegnem in (baje elegantno) kompenziram veter s strani in odletim.
V zraku sprva (v dokaj razgonjenem in nazaj zanešenem vetru/termiki) kar nekaj naberem(o) nad vrh Slivnice, potem pa lovimo eden drugega, kje bi se dalo še več pobrati; pa se vračamo nazaj in sem in tja in gore in spet dole in še po grebenu naprej (v curaži z občasnimi butanji gor), da spet pobegnemo nazaj ob vrh in ponavljamo vajo.
Nihče ni preveč uspešen, sploh ne toliko, da bi lahko suvereno nekam odletel. Razen Dragana, ki se v nekem trenutku (v nič boljši situaciji kot drugi) kar odpelje proti S v smeri Vrhnike/Borovnice…
Končno zagledam Ukija, ki tam nekje na koncu grebena nad Cerknico kar nabira. Tudi Jurij se usmeri tja, jaz pa za njim. Sprva na grebenu rahlo curim z butanjem gor in le 10-20 naprej, proti koncu grebena pa pridem v vedno močnejša dviganja (doživljam jih kot valove kontra vetra). Ker je ta JZ tako močan (Naviter kaže 17-21 km/h), v dviganjih v glavnem niti ne vrtim (zaradi prehudega zanosa), ampak samo vozim sem in tja levo in desno in me hkrati lepo dviguje. Včasih me sicer pošteno butne, ampak višino pa pridobivam(o) kar hitro.
Kmalu sem nekaj pod 1700, ura je napolnjena, Jurij in Uki pa obračata nazaj, ko prideta v neka močnejša spuščanja. Dovolj imam te borbe z vetrom in tudi sam obrnem, ko pridem v -2 do -2,5 spuščanja.
Vojko javi, da je na tleh.
Vojkov let
Tudi Deni in Erzo pospravljata na travnikih pod Pumpo.
Denijev let
Erzov let
Ko pridem(o) nazaj ob Slivnico, pa spet začne dvigovati in Jurij in Uki to spet uporabita in nabereta (Jurij je to tudi napovedal in da bo poskušal naprej proti Loški dolini). Sam pa zapeljem ven nad ravnino in zbijam v močnem vetru na uradnem travniku guncajoče do podna.
Zoranov let
Nekaj za mano pristane Dušan.
Dušanov let
In za njim še Uki.
Ukijev let
Turčin zaradi tehničnih težav sploh ni startal in se je odpeljal po Dragana. Jurij pa je potegnil do hrvaške meje 🙂 .
Jurijev let
Komentar leta: Kar nekaj vetra. Danes do meje, ko pojem še kaj žgancev, pa mogoče tudi naprej. ✌️ [2.5.2025 15:23] Roman Debevec : Jest sem jih danes skuhal… (krompirjeve😊) Zakaj nisi prišel..? [2.5.2025 17:13]
Danes pa zelo malo V vetra in obilo termike. Jutranja inverzija zabremza veter v LJU kotlini , tako da je dopoldan Zavrh praktično brez vetra. Milanče navija za Zavrh, jaz bi raje Grmado (ki pa jo tudi Jean odsvetuje, ker bo veliko termike, pa nič splošnega vetra in to pomeni…).
Milanče skliče zbor ob 12.30 pri Škorpijonu (prezgoooodaj !!!), ampak kaj hočem in se čez Črno vas (zaradi popolnih zastojev po AC) zapeljem na zbor.
Prijavi pa se nas danes cela množica in počasi tudi zbere: Vidičev Dragan, Gracarjev Jože in Turčin, Cilenškov Gregor in Peklajev Jernej (gresta neodvisno gor peš), GMS, Gabor, Delux, Milanče; Škobernetov Tomaž pa pride za nami… Klobasa na pristanku meša v vse smeri: od Zabočeva sem JV, pa s hriba dol, pa S, pa SZ, vendar zmerno…
V Elektrika GMS, Milanče, Vidic in seveda Delux. Turčin, Gabor, Gracar in jaz v LCja. V poletni vročini (sigurno 25st) se vlečem na start, kjer ravno odletava Cilenšek, ki ga veter takoj po startu zelo spusti, da ves nizek pride levo okoli Trebelnika, pa potem tam nekje le nabere na greben…
Ostali malo modrujemo in začnemo postavljati, saj vetra sprva ni, potem pa občasno prbije po pobočju gor (termika) vedno močneje. Pride še pešak Jernej.
Prvi potegne GMS in ga po začetnem lepem dviganju sklati kontra veter okoli Trebelnika (SZ vzdolž grebena) v nižave. Pa se za vogalom tudi on pobere nad greben. Potem odleti Delux, ki taktično nabere desno od starta, pa kljub dodatni pridobljeni višini tudi ves nizek pride okoli Trebelnika. Naslednji je po nekaj poskusih Dragan (tudi ves nizek naokoli).
In potem že jaz čakam na interval med vse močnejšimi sunki (tudi že 10). Ostali so mi padalo lepo naštimali in tudi lepo ga dvignem, pa zaslišim vpitje in Maestra zabremzam do nule zmedeno gledam gor, če je kaj zavozlano ali kaj med štrikci ali zaklofano ali kaj za vraga, … pa nič… in se samo naslonim naprej in seveda potonem kot kamen… skozi šavje, ki je vse okoli mene… pričakujem, kdaj me bo katera veja zategnila in me bo sklatilo, pa zaorjem skozi zelenje in… speljem. Neverjetno, kakšna sreča !!! Še nikoli tu nisem tako na klousiča startal…
Zunaj se pomirim in taktično takoj desno začnem nabirati tudi sam. Pridem nad start in potem precej ven okoli Trebelnika (se mi zdi, da peljem kar višje kot predhodniki. Za robom zavrtiva skupaj z GMSjem in hitro naberem nad greben in čez 1000 v zanosu nazaj. Potegnem naprej, saj sem še prenizek za nazaj in begam sem in tja in iščem med sunkovitimi baloni neko bolj konkretno dviganje. Tudi samo 10 mi gre v smeri Bistre (veter močno obteka pobočja od SZ). Vidim, da se Vidic ves nizek pobira in rešuje nekaj naprej.
Delux in GMS sta na tleh.
Rudijev let
Borisov let
Jaz pa še nekaj matram nad Dolom in iščem dviganja, se predam in poln upanja ekspresno nazaj pod Trebelnik s 50+ km/h in tam nizek ne dobim nič… in potem ven… in le do fuzbal placa.
Zoranov let
GMS in Delux me pobereta z amfibijo in gor – kao rešit avte (od ostalih ni še nihče v luftu, ker so najprej čakali, da se umiri, potem pa je tudi na startu pihalo od vsepovsod). Gor v vas pripelje še Škobernetov Tomaž. Pa le jaz odpeljem LCja dol, saj se GMS in Delux odločita za popravca, Tomaž pa za njima na start.
Ko spodaj čakam, pripeljeta Turčin in Gracar še 2 avta dol, saj jima je bilo zadosti čakanja in razmer in vsega videnega… Počasi se za GMSjem in Deluxom spravijo tudi ostali v zrak in sedaj kaže na kar boljše pogoje.
Pristane Peklajev Jernej.
Jernejev let
Pristane GMS v drugo.
Rudijev popravc
Pa potem še Dragan po res dolgem vztrajanju.
Draganov let
Milanče me pokliče iz Dražice, do kamor je naklepal km (pa vseeno ni bil najdaljši tukaj).
Milanov let
In ga grem rešiti in potem proti domu, ko je Gabor še v zraku.
Gaborov let
Tomaž pa tudi končno odleti.
Tomažev let
Boris pa se javi izpod Kovka, ko smo že vsi kar nekaj časa doma 🙂 .
Borisov popravc
Sky Rider : Popravc. V zraku je disalo in videl sem morje. [1.5.2025 18:58]
Jože pa je tudi danes pridno dokumentiral dogajanje:
Danes vsi rinejo na Smuk, mene pa nikakor ne vleče (v glavnem zato, ker sem si enkrat rekel, da brez šoferja več ne grem). Kljub prijaznim vabilom in spodbudi raje ostanem v LJU in ciljam na Grmado (ali Zavrh) ali Dobrovlje.
Mega bi za Grmado bil, Škobernetov Tomaž je tudi za, Emil pa navija celo za okoli 15h, ko bo veter popustil (dopoldne so sunki tudi čez 13m/s V).
Ko se okoli 14h dobiva s Tomažem pred mojim Hoferjem, se LC kmalu ustavi v gneči J obvoznice, ki se sprosti šele malo pred Vrhniko. Emil že predhodno zbezlja na start, saj se boji, da bo vetra premalo; Mega bo počakal, da prideva.
Skoraj z 1h najine zamude Mega pri Balah prisede v LCja okoli 15.45 in gor. Prav na startu se razložimo in takoj začnemo postavljati. Visoko nad nami nabira Emil in se čez nekaj časa odpelje nazaj za hrib.
Emilov let
Vetra je le za vzorec (1,8/5,4), ko poskušam odleteti. Vsaj trikrat mi Mega in Tomaž ponovno postavljata in držita Maestra2, da končno le speljem.
Pa pred startom takoj lepo dviguje, da sem hitro nad grebenom. Nabiram levo desno, vendar čez 1000 sprva ne pridem. Kmalu smo skupaj s Tomažem in Megom, občasno v istih dviganjih. Potem le dobim nazaj zanešen steber skoraj do 1400 in že razmišljam, da bi potegnil nazaj proti Strmci,… pa bi rad še malo nabral, kar pa rezultira v zgubljanju in ponovnem iskanju dviganj.
Mega in Tomaž se odpeljeta čez Planinsko polje in vrtita nekje v smeri Jakovice. Sam se raje držim višin med 1200 in 1450 nad Grmado. Mega nad Jakovico nabere preko 2000 in se zapelje proti Uncu in potem v širokem loku čez Stari grad nazaj nad Planino. Sam tudi poskušam v smeri Unca, pa že pri Hasbergu kapituliram in obrnem nazaj na Grmado, kjer dokaj pod robom priključim ekspresno dviganje nad greben. Tomaž javi, da je scuril k Balam.
Tomažev let
Ura je napolnjena in že razmišljam o pristanku, pa me prehiti Mega.
Megov let
In ker lahko onadva rešita LCja, se odločim, da bom še drajsal, dokler ne prideta nazaj do Bal. Čez 1100 več ne pridem in po dodatnih 30 min imam zadosti in se zapeljem na pristanek.
Zoranov let
Mega in Tomaž pa še čakata name (lahko bi rešili še Emilov avto, pa se izkaže, da te potrebe ni…), preden se odpeljeta.
Ko pospravim, sta ravno nazaj. Vsi veseli kot radio zaradi lepega in umirjenega poznopopoldanskega jadranja še malo pomodrujemo, preden se poslovimo.
