Včeraj sem z napačno odločitvijo Jato napeljal na Grmado, da smo se pripravljeni v vetru in megli na startu kar nekaj časa vlažili in na koncu neuspešno pospravili robo (medtem ko so nekateri na Lijaku delali km…), danes pa gremo na sonce na Lijak, čeprav se samo dol vreči. Mojca namreč predvideva nekaj naslednjih neletalnih dni zaradi zemeljskih obvez in današnji dan je še treba rešiti.
Meta je z nama, ko se naložimo na Vrhniki v LCja in gasa dol (drugi imajo že danes zemeljske obveznosti v sluzasti LJU in okolici). Turobna sivina se začne umikati svetlobi od Postojne naprej in mimo Nanosa se spustimo v dokaj sončno Vipavsko dolino. V Vipavi še burja, na Kovku celo 7/10 SV.
Na pristanku nikogar… in na startu tudi ne, ko naslonim LCja ob breg. Brezveterje z občasnimi dihi po bregu gor (ampak nekajkrat pa tudi dol…). Z Mojco takoj postaviva. Prva potegne in odlaufa naprej, ko se še vpenjam. Potem pa sapa dahne gor, da po šolsko hrbtno dvignem in se odpeljem.
V curaži zapeljeva daleč v levo še okoli roba (celo malo zapiska na V za robom), potem daleč nazaj prav v lijak Lijaka… in potem naju lepo drži do pristanka.
Mojčin let
Zoranov let
Ko pospraviva, je Meta že pri naju z LCjem. In ko se že peljemo proti Postojni, povsem nepričakovano (!?) zacinglja še Darja, da je ravnokar pristala .
Darjin let
Zoran Gaborovič : Res smo se za malo sfalili [22.12.2025 15:55]
Danes pa obrne veter na burjo na Primorskem. Nad osrednjo SLO megla, na Primorskem in od Radovljice naprej šajba, ki je sicer tudi nad nizkim meglenim morjem (Kamniške, Karavanke, Julijci… se na kamerah bleščijo v soncu in modrini). Vetra sicer v notranjosti in sploh na Gorenjskem ni veliko.
Eni se kurijo za Krvavec, pa me ne vleče preveč (zaradi megle na tleh bo kvečejmu za pristajati za Grajcem ali na Štefanji, ni sigurno, da se bo tekom dneva kaj spucalo v nižine… pa še kar nekaj V vetra je na vrhu). Bolj me vleče v Kranjsko goro (kjer je šajba že od jutra) saj je Slavka že včeraj napovedala Luftarski H&F na Malo Mojstrovko (kar še 😜 ni za mene…) in po pristanku še kakšni “skupni leti tam okoli”. Ker imam tam okoli res še nekaj neodletenih štartov, se mi to zdi dobra ideja.
Ob 11h sem že mimo Jesenic, ko Slavka sporoči, da pristajajo.
Slavkin let z M.Mojstrovke
Na velikem travniku pri Policiji je kar nekaj padalcev. Pri tleh kar konkretno piha dolinc… od Rateč dol po dolini, torej nek talni Z, SZ !! Med padalci pospravljajo Slavka, Saša, Brane in njihov klubski šef. Naložim jih v LCja in dostavim mimo Jasne do njihovega avta. Sledi podelitev klubskih majic. Potem pa oba dedca v reševanja njihovega avta na Vršič, jaz pa odpeljem Sašo in Slavko do njenega avta, da Saša pobere svoje stvari iz njega in se midva s Slavko lahko odpraviva novim avanturam naproti.
Že prej sem se napovedal Janiju (in Darji), zato zapeljeva s Slavko do njunega doma. Darja je (še) službeno odsotna, Jani v skoraj zemeljskih opravilih, ki mu preprečujejo padalsko akcijo (no, visoko na lojtri pod slemenom hiše hočejo obesiti nove novoletne okrasne lučke…).
Ko že misliva, da bova nadaljevala sama, pa se pred hišo pripelje Darja s prijateljico Mojco (ki je nekdanja sodelavka naše Rusove Mojce – kako je svet majhen…) in takoj v svoje roke prevzame organizacijo: samo preobuje se iz kroksov v pohodne čevlje (na koncu koncev le ni Marinčičev Sandi, ki štartuje tudi v kroksih) in vzame svoje padalo. Padala zmečemo na keson njihovega transporterja in gasa proti Korenskemu sedlu (Mojca je seveda zraven za zemeljsko podporo 👍😊).
Z glavne ceste na začetno ledenico gozdne ceste in nekaj kasneje strmo dol po kolovozu do njihovega vikenda na planini Žlebe. Čeprav večinoma piha z desne, občasno tudi obrne rahlo gor in Darja verjame da bo… Odpelje transporter in Mojco na vrh kolovoza na čakanje, medtem ko midva s Slavko že postavljava.
Potem pa parawaiting, saj piha samo še z desne…
Ko že skoraj obupamo, poskušam s poševnim hrbtnim dvigom, pa takoj sesujem padalo na stran. Potem je naslednja Slavka v napetem čakanju in ko klobasa in Darjin trakec res pokažeta nekaj milosti z rahlim obratom gor potegne in elegantno spelje.
Slavkin let
Potem spet jaz čakam na milost vetra, ki se končno uresniči in potegnem naprej… in speljem.
Po toplem sončku nad rateško dolino in z vetrom dokaj hitro do Darjinega doma, kjer po obratu obrnem v veter in po liftu dol na tla na travnik ob dvorišču, vse v ledenomrzli senci.
Zoranov let
Malo za mano pristane še Darja.
Darjin let
Zoran Gaborovič : Darja hvala tebi in Janiju za topel sprejem v ledenomrzlem Podkorenu in za vodenje po startih 😊 [20.12.2025 19:39] Slavka Poje : Se pridružujem zahvali! [20.12.2025 19:59]
Samo nabereva padali in jaz rinfuzo v LCja, Darja pa v toplo hišo, saj ne bo več letela. Ker Mojce še ni s hriba s transporterjem, Darja prevzame LCja (jaz se kar v tangicah ves opremljen zbašem v avto), Slavka je pospravljena po predpisih…
In gasa še enkrat gor, sedaj malo naprej po gozdni cesti, na naslednjo planino: Korenška raven. Ker je pobočje obrnjeno malo bolj proti Z, piha sedaj idealno po pobočju gor. Slavka takoj postavi in lepo odleti.
Slavkin let
Nekaj za njo pa (ob Darjini pomoči pri postavljanju) hrbtno še jaz.
V hladu in senci s pristanka pozdravlja Slavka.
Žal se ne razumeva, kam piha veter (v zraku se mi zdi, da letim proti Kranjski dosti počasneje, kot prej, ko sem kar drvel z vetrom v hrbet, kar je dejansko res, saj je veter medtem za 180st. zamenjal smer in sedaj dolinc piha po dolini gor proti Ratečam). Janijeve klobase na vrhu smreke seveda ne vidim in napačno tik nad tlemi obrnem in pristanem z vetrom v hrbet (in celo stečem in ostanem lepo na nogah kot profi 😜) !!
Zoranov let
Darji in Mojci se mudi nazaj v službo (smučarija se zaključuje in gostilna bo polna žejnih in lačnih smučarjev), medtem, ko midva s Slavko v miru pospraviva. Za njo trije, za mano pa dva lepa nova starta in poleta.
In potem se tudi midva zapeljeva k Martinu na dooolgo zaključno druženje (z Darjo in Mojco). Super dan in vesel kot radio. Pa ne samo zaradi 2 novih startov !!!
Danes prečudovit dan z modrim nebom S od LJU že od jutra (in dopoldne obilico JZ vetra, dvojno inverzijo na 600 in 1300) in … oblačno in megleno v JZ smeri od LJU. Razmišljam spet o H&F, pa me pokliče Delux za letenje. Kmalu sva dogovorjena na pristanku pod Ambrožem. Drugih kandidatov ni…
Sprva sva, zaradi močnega Z, celo SZ vetra v višavah, razmišljala le o Grajcu, ko pa se okoli 13h dobiva na pristanku, tistega močnega vetra ni več. In se z LCjem zapeljeva na Zg.poseko.
Po poseki pihlja rahlo gor, na momente bolj, ali manj. Postaviva (jaz Arribo3 in tangice). Moj prvi hrbtni dvig je neuspešen s sesutjem padala na stran, potem ga na vetrčku kar sam namestin in v drugo speljem.
Pred startom in v okolici nekaj inverznih mehurjev, da celo malo popiska, potem se zapeljem nad Grajca kjer v rahlem curjenju malo podrajsam in pristanem.
Zoranov let
Deluxa vidim visokega nad Dvorskim hribom na drugi strani, potem mi izgine. Nenadoma pokliče Erzo, da naj ga počakava za prevoz gor, ker da bo kmalu pristal (v dopoldanskem dogovarjanju ga Ambrož ali Grajc nista zanimala !?)…
Malo kasneje pokliče Boris iz Preddvora.
Borisov let
Sky Rider : Pobeg k prelepemu jezeru. [19.12.2025 14:40]
Erzo pristane, ko se z Elektrikom odpeljem po Borisa.
Erzov let
Na povratku ga pobereva in odpeljeva do Ambrožarja (je odletel neko novo (?) lokacijo) in naprej gor po LCja.
In potem saga vožnje domov, saj so zadnje dneve zastoji v tem terminu neznosni…
Zjutraj v LJU še ostanki dežja in megle se sluzasto vlečejo. Potem J od LJU vse ostane v meglah (večinoma do podna), Gorenjska pa se proti poldnevu začne mestoma pucati. Ko okoli Preddvora posije sonček in se pokažejo zaplate modrine (in tudi u Fužinama se zasveti), se hitro zbašem v LCja in proti Gorenjski.
Najprej imam namen proti Potoški (spet !), pa si v Preddvoru premislim in bom raje poskušal kakšen projekt… Prvi je Možjanca (desno nad Preddvorom), ki sem si ga že pred kratkim ogledal.
Parkiram na kolovozu, vzamem robo in sem v minutki na startu. Sonček, piha idealno, rahlo po pobočju gor. Arribo3 postavim v mokro in blatno (vendar lepo pokošeno) travnato pobočje (ki je kar strmo), vse preverim, potegnem hrbtno in se v širokem loku zapeljem proti grapi s travnatim pristankom. Ko sem dovolj nizko, ostro obrnem in pristanem po izohipsi pobočja v dnu dolinice.
Zoranov 1.novnov
Pospravim, raztegnem palice in peš po hudi travnati strmini gor do LCja, saj je po kolovozu naokoli bistveno dlje. Vesel kot radio 1.novnov danes.
Z LCjem kar naprej po gozdni cesti proti Štefanji gori. Nekaj časa vozim skozi gozd, potem se odprejo travniki planote. Malo se razgledam in na telefonu najdem približno lokacijo, kjer je pri vikendu odletel Erzo pred skoraj 2 leti.
Po dokaj položnih pobočjih odpešačim gor proti vikendu, ki pa se izkaže, da ni pravi in moram še na levo okoli vogala in malo višje. Končno sem na pravem startu. Postavim v lepem sončku (in blatni travi). Pihlja idealno po griču gor, čeprav rahlo.
Potegnem hrbtno in po obratu res zalaufam, da na položnem travniku speljem. Letim tik nad travo (in imam občutek, da bom zdaj, zdaj podrajsal po riti. Ko se približa terasa s kolovozom, pa rahlo potegnem komande, da zafleram tik nad robom čez… Še nad eno teraso podobno, potem pa je kakšen m več višine do pristanka.
Zoranov 2.novnov
Prvič v življenju imam zares občutek, kaj pomeni flerati tik ob pobočju… noro 😁😍. 2.novnov. 😊
Samo zbašem robo rifuzo v LCja in se zapeljem naprej do vasi in na stranski odcep. Še malo višje v pobočje, kjer ravno pripravljajo cestico/infrastrukturo za nekaj novogradenj. Zdaj pustim rezervo in odvečno robo v LCju in kar z nabranim padalom (in brez palic) po travnatem pobočju cikcak gor no vrha, na start kjer je Erzo odletel pred 5 leti.
Sonce že zahaja, a zadnji žarki še sijejo po pobočju tu zgoraj. Šibek vetrič rahlo po pobočju gor. Hitro sem naštiman in še tretjič potegnem hrbtno. Po obratu me še pred teraso vzame in letim v ravni črti v senco. Spet me proti koncu drži tik nad tlemi še precej dlje, kot sem pričakoval in čez zadnjo travnato glavo preletim spet zgolj z rahlim potegom komand (zafleram čez 😁).
Zoranov 3.novnov
3.novnov danes. V hladu pospravim in odpešačim gor po LCja.
Danes pa se napovedano poslabšanje uresniči. Nikjer v SLO ni več sonca, sondaža obupna, iz LJU proti Gorenjski še vedno megla, J, JZ tendenca vetra, ki je zjutraj kar močen.
Vsak od (redkih) letalnih potrebnežev se odloči za drugam. Ker vidim samo metanje dol s hriba se odločim za Slivnico (kjer bo večja višinska razlika, kot na Strmci, za Kovk pa se mi ob takem vremenu in šibkemu vetru zdi predaleč…).
Škoberneta po telefonu ujamem sredi tavanja po južno SLO startih in se hitro preusmeri v Cerknico. Na Petrolu se dobiva nekaj po 12h in z njegovim avtom gor.
Na startu piha idealno po pobočju direkt gor, kot že dolgo ne (4,5/7,5 JZ vse temno oblačno pokrito, start pa suh kljub sluzastemu vtisu dneva). Hitro sva pripravljena, potegnem hrbtno, zadržim padalo nad sabo in preverim (tudi Tomaž se strinja, da je vse ok 🙂 )… in se odpeljem.
Rahlo dviganje na vetru pred kočo, da lahko nekajkrat pojadram sem in tja pred startom in odleti še Tomaž. Potem pa po nekaj osmičerjenja počasi odpeljeva na pristanek.
Zoranov let
Tomažev let
Z LCjem od zadaj do prvega makadamskega ovinka, kjer parkirava (direktna cesta do cerkniškega parkinga za Slivnico je zaprta). Tomaž preizkusi mojo E-podporo, potem se opremim sam in z odhodom ob 13.55 (seveda brez opreme) odhodiva najprej pot do grebena (blatno in spolzko) in naprej po promenadi do koče in ob 15:03 prideva do Tomaževega avta 😊.
