Po napovedi naj bi V vetrovi čez dan obrnili na JZ. Mojca predlaga pozno Slivnico (ko bo že ziher miren JZ 🙂 ). Mi je kar prav, da se opoldanska termika malo umiri. Delux objavi zbor za 16h in 5 min čez pod Pumpo na Vrhniki naložim v LCja Mojco & Duleta, Deluxa in Potrebuješevega Andreja.

Od zadaj gor na start… kjer piha z leve dol konkreten V (čeprav je postaja že javljala J in JZ). Ogledujemo si V start, pa je tudi za tja preveč vetra z leve. Mojca predlaga osvežitev v koči (“… Strmca je že JZ, Vremščica tudi, kmalu bo tudi tukaj…”); midva z Deluxom ostaneva na startu na preži.

Ko posije sonce, se veter od zadaj res malo umiri in počasi začneva postavljati, čeprav potem spet pihne od zadaj, takoj ko oblaki prekrijejo sonce. Ravno ko se naši trije vrnejo od koče, naredi po 3h letenja toplega dinga Emil in pove, da je bilo v zraku do 1300 kar živahno, vse naprej do 2700 pa lepo mirno (!) 🙂 . Spet Mojca pomiri, da bo ob tej pozni uri že vse mirno.

Boris se prestavi na V start, jaz pa v vetrčku od zadaj in od strani čakam na strmini, pripravljen za naprej… da spodnji trakci končno enkrat pokažejo rahlo gor. In potegnem in gre Maestro2 krasno gor (se ne spomnim, če sem ga kdaj doslej sploh že štartal naprej ?!) in lepo odletim.

Pred startom takoj levo in že dobim dviganje, ki ga zavrtiva skupaj z Deluxom. In vrtiva (medtem sta v zraku tudi že Andrej in Mojca) in vrtiva in vrtiva… jaz do nekaj čez 2000, ko se izpod baze samo odpeljem nazaj proti Borovnici.

Še kar gre gor do 2100, ko se dviganje ustavi. V direktni liniji glajd proti Borovnici do kamor samo zgubljam višino brez enega samega piska. Upam, da bom kaj pobral na Planinci, ki je lepo obsijana s soncem (sem malo nad vrhom že na 1000), pa nula. Ko obrnem proti Verdu, pa se zaletim v S veter, da grem ekspresno dol. Tudi ko se naslonim na pobočje Zavrha ni nič in samo še pristanem na uradnem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Sky Rider : Enostano navijes in gres [10.8.2024 19:05]

Andrej je izbral boljšo linijo po grebenu Zavrha in tam ga je kar bolje držalo, saj je prišel do Bistre.

Andrejev let

Mojca je pristala na svojem standardnem travniku.

Mojčin let

Dušan Štusej : Sem te gledal s Prižnice. [10.8.2024 19:52]

Delux pa je potegnil glajd z izhodiščno višino 2300 in neobičajno kljuko (je imel preveč višine 🙂 ) do Verda.

Borisov let

Komentar leta: Sveže zgoraj. Ta dan si bom zapomnil. [10.8.2024 19:10] Janez Kocjan – JanKo. : hmmm! kej tacga pa še ne! zanimivo! 😜 [10.8.2024 20:18]

Ko Manca pobere Mojco in jo pripelje k meni do Škorpijona, pride tudi Delux iz Vrhnike z Elektrikom in nas dostavi do Šodra, kjer se dobimo tudi z Duletom, da gremo potem še vsi skupaj na zaključno druženje v CH 🙂 .

Po dolgotrajnem večerno-nočnem dežju se zbudim v “belo” jutro. V višavah je sicer šajba, ampak beli megleni pokrov je nekje na polovici Studorja / Vogarja. Dopoldanska napoved pravi idealen SV, potem bo obrnilo na J, Z smeri. Ampak zjutraj postaja šibko meša v vse smeri (tudi Z), megleno morje pa se le počasi trga in dviguje. Verjamem v Vogel in tudi AMojca je (sprva) za.

Ko pa se peljeva skozi Staro Fužino nizke meglice delujejo, kot da je vse nebo pokrito, čeprav kamere z Vogla objektivno pokažejo, da so megle večinoma že stopljene. Vendar AMojca ne verjame v “zagotovljeni” start na Voglu (medtem je tudi že obrnilo na lep SV) in noče tvegati (z morebitnim čakanjem na startu, kar bi prineslo kvečejmu več neljube termike) … in se odloči za Vogar.

LCja parkirava na “parkingu Vogar” na vrhu kolovoza. Ker je danes zadnji dan moje odprave Bohinj 2024, vzamem lahkega M24 in tangice, da ga po dolgem času prezračim (pa še laže bom nazaj gor hodil, če mogoče ne bom odletel…).

Odpešačiva dol na start, kjer je pozitivna 0. Popolnoma sama sva na štartu (tudi brez navijačev 🙂 ), saj tudi tandem proizvodnja že laufa na Voglu, ki se koplje v soncu z nekaj redkimi kosmi megle nad jezerom.

Takoj se pripraviva in AMojca že kmalu stoji na strmi preprogi in čaka na nekaj sape. Končno pihne dovolj gor, da potegne naprej in lepo odleti.

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Lepo se maš [9.8.2024 10:48] Mojca Adam Derganc : Vabljena z Lučko naslednjič! [9.8.2024 19:29]

Ostanem sam. Nabranega M24 prestavim na start in razgrnem (v tangicah sem skoraj samozadosten 🙂 ), se rikverc vpnem in kar čakam, da spet pihne gor. Večinoma diha JZ z leve, potem pa le začutim toplo sapco v hrbet da lahko iz prve dvignem M-a. In po obratu lepo speljem.

Nekaj hitrega vijuganja nad jezerom in na pristanek.

Zoranov let

Pospraviva do konca in potem AMojca pot pod noge gor na Vogar po LCja 🙂 Vsake toliko me po telefonu obvesti, da še ni izdihnila.

Mojčin hike

Popoldne pa na kopanje na jezero. Ko samevam na plaži, mi družbo dela množica tandemov, ki z Vogarja dela vse po planu… Visoko nad njimi pod prekrasnimi bazami pa kroži nekaj samotnih soloistov, ki so prileteli od marsikje (eni z Lijaka, drugi iz Dražgoš, mogoče še kdo s Kobale…).

Ker AMojca danes zaradi zemeljskih (in vodnih) obveznosti ne more (= noče) na letenje, se z LCjem sam zapeljem do klubske kučice na pristanek. Ker od ponedeljkovega ropa parkomata še niso vzpostavili delujočega parkirišča, so rampe dvignjene in temu primerno že 3 dni totalno zabasano (brezplačno) parkirišče. Kljub temu LCja porinem v neko strmino v gozd ob robu in se priključim modrovanju ob hišici.

Tandemska proizvodnja že od jutra dela na polno: en sektor vozi z Vogarja (kjer so bolj umirjene razmere), drugi z Vogla, kjer je ob 8h že nažigal V s sunki okoli 10… Močan V na Voglu počasi pada (mene seveda spet mika tja, ne v gnečo na Vogar) in okoli 11h je že 5-6/7-9 SV.

Ko se že hočem odpeljati sam pod gondolo, to omenim okolici in mladenka zraven pove, da tudi ona čaka padalska kolega iz Lesc, da gredo skupaj na Vogel in me povabi na prevoz. Mladenka, ki zadnje čase vedno več leta tod okoli, je Grmova Ana, eden od mladeničev pa je soimenjak našega Žana (Jeana) in ta Žan se kliče Jean Žvan 🙂 .

Ujamemo gondolo ob 11.30. Hkrati z nami vskočita v gondolo še Ambrož in Ciza s svojima trenutnima klientoma.

Na startu piha lepo gor, z občasnimi močnejšimi sunki, za startom pa nad Zadnjim Voglom hitro rastejo oblačne gmote, ki so vedno bolj temne. Ciza ves čas opozarja na zelo razgonjeno ozračje, ki je zlasti zahrbtno prav na pristanku pri Kramarju. Medtem, ko se pripravljamo solisti, odleti Ambrož s klientom in ga proti Storeču odlifta v višave (dokaj živahno…). Ciza odpelje svojega klienta bolj desno po grabnu pod pobočja Rodice in tu deluje dosti bolj umirjeno… in ta izbira se tudi meni zdi bolj modra (ura je okoli 13.30, sonce dela na max, termika je na max, V prbija sicer ne na max, ampak baze zadaj po mojem tudi dodajo svoje zauganje (ali pa nimam pojma, kaj se v tem Bohinjskem kotlu v resnici dogaja…).

Odleti Ana in jo proti Storeču odlifta v višave (do 2300); odleti drugi Lesčan, Žvanov Jean pa počaka mene. Ravno takrat pride Malina s potnico, ko so oblaki zadaj že pošteno črni (ampak Jean ves čas spremlja radarsko sliko in pravi, da ni še nikjer nič…).

Moj prvi dvig mi sesuje padalo v desno (hvala Jean za postavljanje), potem le speljem. Ne rinem v levo, ampak se držim sklepa, da sledim Cizi in me res ne lifta v višave, dobivam pa nekaj guncanja in vozim ves čas bolj ali manj na isti višini v smeri glavne doline proti Bohinjski Bistrici. Končno me začne spuščati, ko se zaletim v vedno močnejši V (dolinc ?) mestoma tudi le 10 naprej. Ko sem dovolj nizko, pa obrnem nazaj nad jezero in v močnem in razburkanem JV le zlezem do obale in pristanem malo naprej po liftu dol na prvo travi ob sprehajalni poti.

Zoranov let

Ana in Jean pristaneta po živahnem jadranju kar nekaj kasneje.

Anin let

Ana Grm : Dons pa eno na hitrco [8.8.2024 17:24]

Žanov let

Jean Žvan : Sm se spet knedlov bau😅 pa se mi ne zdi da za brezveze [8.8.2024 19:11]

Potem pa do klubske kučice na hladen radler in modrovanje, ki se nadaljuje s tam prisotnimi in pristajajočimi in prihajajočimi.

Za konec grem z Loopovci na Vogar, da odpeljem dol kombi za zadnje tandeme (vmes med vožnjo gor mi Ciza, po lastni izkušnji, razloži, da se polomljene medenice najbolje rehabilitirajo z aktivnostjo na supu 🙂 – ko bi to vedel pred štirimi leti…).

Ko pripeljem kombi dol, pa še Bauerjevega Klemna zapeljem pod Vogel po Malinov avto… in dan je rešen 🙂 🙂 .

Zvečer pa večurna ploha, za katero so vsi domačini zatrjevali, da je (kljub PP napovedi) ne bo…

Popoldan naj bi bile možne plohe (po eni varianti na Gorenjskem celo že zjutraj), ampak tu v Bohinju je zjutraj šajba z nekaj meglicami po višini na sredini med jezerom in okoliškimi hribi. Janez in Stane že zgodaj opravita svoj (baje vsakodnevni) jutranji let (slalom med meglicami) in po njunem mnenju Vogel bo (tudi kasneje, ko se meglice dvignejo ali razpadejo. Meglice so se potem dvignile in zabasale planoto Vogla … in se potem še dvignile in razblinile.

Z gondolo ob 10.30 se z AMojco potegneva gor (+ še dva Avstrijca, ki med čakanjem sprašujeta o današnjih pogojih) in po sončenju na sedežnici sva nekaj čez 11h na startu.

Danes tu piha lepo gor po startu (mogoče na momente malo premalo 1-2/3-4 SV) Takoj postavimo. AMojca potegne prva naprej, pa prekine, saj na robu padalo kar ne prime. Še dvakrat tako, potem pa le ujame malo več vetra in odleti.

Mojčin let

Sam potegnem hrbtno in moram še kar vleči nazaj, da spravim padalo nad sebe in po obratu speljem. Potem pa še oba Avstrijca.

Prvo dviganje še pred Storečem, na Storeču naberem le slabih 200m v razmetanem stebru (? termika še ni formirana tako zgodaj, oziroma pač ne znam…), potem več ne najdem in se odpeljem direkt čez jezero na skale, kot je zadnjič svetoval Blaž. Tudi tu ne najdem nič, pa če se se ob redkih mehurčkih peljem bolj zunaj ali tesno na pobočju. V počasni curaži pripeljem do Vogarja kjer je le nekaj razmetane termike, ki je spet ne znam izkoristiti, zato podaljšam naprej (spodaj na vstopu v dolino Voje ravno pristaja vojaški helikopter) na Studor in ob njem najprej do vasi Studor in potem do Srednje vasi pred kučico, kjer začasno domujemo.

Zoranov let

Blaž Korošec : Vidim, da se pa Erzotov šola ne obnese najbolje v Bohinju 🤔 [7.8.2024 18:04]

Še preden pospravim, je z našo sosedo že zmenjeno, da me zapelje pod Vogel rešiti LCja. Pod Skalco poberemo še AMojco in do gondole. Na poti nazaj pa AMojca in soseda zagotovita najboljšo pico v Bohinju.

Potem pa v solo kolesarjenje okoli Bohinjskega jezera z vmesnim hlajenjem v jezeru in na koncu še nekaj modrovanja pod vročim soncem v senčki ob hladnem radlerju pri klubski kučici na pristanku (s tandemaši in lokalnimi padalci).

Danes naj bi bila zjutraj nizka oblačnost, ki bi naj izginila že po 9h. Dopoldne naj bi bil še V (torej OK za dopoldanski Vogel), ki potem spet obrne preko J na JZ, nad 2000 pa SZ). Pa je ob 11h še vedno Storeč v megli in tudi ves zgornji del Vogla; nad 2000 pa šajba in modro nebo.

Ampak z Vogarja pa že od jutra vozijo tandemi, veter na Voglu pa že ob 9h občasno obrne na Z, SZ smer… Čakati ali ne čakati… Nasveti lokalcev v telefonskih konzultacijahne pripomorejo k odločitvi, zato se sama odločiva za ziheraški Vogar.

Na pristanku čakava (oblačna plast nad nami se počasi dviguje in trga) tandemaše, ki pa imajo kombije nabito polne, zato se na koncu sama z LCjem zapeljeva gor na Vogar (rampa 20€…). AMojca ves čas tečnari, naj stopim na gas, da bova prehitela vsaj 2 kombija tandemašev, ki so se spodaj ob najinem odhodu še nalagali.

No, ko se spravljava s parkinga zgoraj, pa kombiji že pribrzijo in truma je hitro pred nama. Dol na start se po vedno večji sončni vročini kar vleče.

Na startu pa se tandemi hitro vrstijo drug za drugim (res imajo vse postopke naštudirane in v nulo teče proizvodnja 🙂 ). Oblaki so se že povsem raztopili, sonce prbija v pobočje na polno…Tako ostaneva sama na startu (razen turistov – gledalcev) hitreje, kot sva pričakovala.

Pomagam AMojci pripraviti padalo na strmem in kratkem pobočju (občasno že piha delno z desne JZ). Njen drugi hrbtni dvig je uspešen, takoj jo liftne nekaj nad start in lepo zajadra.

Mojčin let

Potem še sam začnem razgrinjati padalo v tej vročini in strmini, da kar teče z mene. Na srečo mlad fant-opazovalec, malo pristopi na pomoč. Prvi hrbtni dvig je sicer uspešen, ampak padalo omahne na stran (kako, pa saj pazim, da ni JZ, ampak dvignem, ko pihne lepo gor…). Mladenič mi pomaga ponovno namestiti in še enkrat… in še enkrat (jakna je že za ožemat)… in še enkrat enako… Zdaj pa le opazim ogromen vozel med C- linijo in komando !!! Mladeniča vodim, kaj naj naredi in kmalu so vozel in zanke rešene.

Zdaj je dvig uspešen (čeprav že kar vleče postrani od JZ) in takoj me dvigne pred start. Na levi najdem razbit steber, da naberem nekaj nad start, potem tipam malo sem in tja in dobim močno ozko dviganje do pod 1200, ko ga zgubim. Iščem in zapeljem naprej nad Vogarjem proti Z (proti Pršivcu so skale in naj bi vse delalo…), pa generalno samo curim (občasni baloni ne pomagajo kaj dosti – očitno ne znam najti teh dviganj, ki so baje v sončnem dnevu tu 100% do višav 🙁 ).

Ko sem že dovolj nizek, obrnem nazaj pod start in na V robu še nekaj časa drgnem in se borim za izgubljene metre, da se na koncu odpeljem na pristanek.

Zoranov let

AMojca je medtem že v reševanju LCja (hvala Lucija & Co 🙂 ).

Ko pospravim, ob mrzlem radlerju še malo modrujemo s Klemenčevim Stanetom in Markeševim Janezom, da pride AMojca dol z LCjem. Potem pa še na hlajenje v Bohinjsko jezero 🙂 .