Zjutraj je praktično cela SLO pokrita z oblačnim pokrovom. Ker AMojca zemeljske obveznosti trenutno opravlja iz Bohinja, je povabila na letenje v te konce. Splošna napoved sicer govori o možnih popoldanskih plohah in nevihtah, dopoldne pa naj bi veter obračal od šibkih V tendenc preko južnih do JZ popoldne (kar ni obetano za Vogel, ampak ker naj bi bil veter ves čas šibek, bi se po mojem dalo vsaj dol zmetati. AMojca je sprva skeptična, ampak ko zagledava 2 tandema v zraku z Vogla, je panika za takojšnjo akcijo.

Gondolo za 10.30 zamudiva za 1 minuto, ob 11.30 sestopiva s štirisede na Orlovih, kjer naju pozdravi Cesarjev Andrej. Ugotavlja, da malo zamujava, saj je veter že obrnil na J tendence. Zato greva najprej pogledati rezervno varianto (= Z start v Žagarjev graben) kjer piha solidno (po šobi) gor.

Prestaviva se na uradni start, kjer pa piha konkretno od zadaj po startu dol. Klobasa na vrhu kaže Z, občasno JZ (postaja tam pa pravi 3/5 JZ v naraščanju). Sam pustim robo kar na gričku pred startom, saj upam, da bo (še) možno odleteti ob vlečnici na J (kar sem že stestiral).

Pride še nek švicarski par, ki je tudi vedno bolj skeptičen za uradni start. AMojca ga hitro prepriča, da gredo pogledati Z start. Moja ideja o startu na J tako odpade (resnici na ljubo pa je treba priznati, da veter vleče vedno bolj od zadaj = od Z). Cesarjev Andrej mi med našim sprehodom nazaj pripravi smučarski kol s trakcem, ki ga postavim(o) na na novo pošodrani (in s sekanci posuti) smučarski pisti.

Lepo piha gor in takoj začnemo postavljati. Ker občasno butne kar močno, je AMojca ponovno v dvomih. Jaz ne bi rad pustil AMojce same (bi pa šel prvi, da preverim to Z varianto, ki je še nisem odletel in potem obvestim ostale o pogojih), zato določimo, da gre AMojca druga in Švicar tretji, če pa se kaj spremeni, bo Švicarjeva žena s kužkom asistirala po potrebi.

Prvi dvig Maestra2 pokaže štrikce ok in ne zataknjene s sekanci, ko pa ga položim nazaj, so vrvice takoj zataknjene s kar nekaj sekanci. Okoliški navijači priskočijo na trebljenje. Ob prvem zaresnem dvigu mi padalo noče dovolj naprej in spet ga je treba trebiti malo nižje in AMojca ter Švicar mi ga spet postavita kar tam.

Končno ga dvignem uspešno in speljem. Šodrasta polica tik spodaj (na katero smo bili opozorjeni) v primernem vetru ni ovira in lepo zapeljem čez njo. Kmalu sem tudi nad zajlo in kabinami novih jajčkov in lepo zajadram. Občasno me malo zgunca, in tudi lepo dvigne, da že pred Žagarjevim grabnom zapeljem desno čez rušnata pobočja na višini hotela.

Ko pridem naokoli nad jezero pa s 53+ z vetrom počasi povprek proti Vogarju, kjer se hitrost umiri na normalnih 30-40. Pridem nekaj pod start, s katerega odletavajo tandemi, ki vrtijo in nabirajo na termiki ob pobočju okoli starta. Sam se pa nižji pošteno matram, da najdem neke mehurje spodaj in se le počasi spajsam nad start. Ampak, ker mi ni za slalomiranje med tandemi (pa še novi odletavajo), se umikam stran od pobočja in spet generalno zacurim. In se počasi zapeljem na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoran Gaborovič : Zoran Gaborovič : Čestitke za novnov 🙂 🙂 🙂   [5.8.2024 15:03]

Po postaji zvem, da je AMojca (po dolgem čakanju v slabših pogojih in najmanj petih neuspešnih poskusih ob huronskih ovacijah navijačev) končno tudi v zraku in kmalu jo zagledam, kako vozi proti pristanku.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Čestitke za novnov 🙂  [5.8.2024 15:02]

Med pospravljanjem spoznam domačega padalca Anžeta. Po nekaj kramljanja izvem, da celo pozna tale naš KLV blog in me občasno prebere. Ko še Amojca pospravi in pride do klubske kočice (kjer si z Anžetom gasiva žejo s hladnim pirom) pa se še logistično uskladimo: Anže z motorinčkom odpelje AMojco pod gondolo po LCja, jaz pa naprej modrujem z Blažem, ki je medtem prišel malo naokoli na oglede.

Pa res sem vesel še za en novnov zaresen start, ki ga doslej še nisem imel 🙂 …. AMojca pa izjavlja, da ji dol visi za novnov zaresen štart…

Še ena nestabilna napoved z vetrom V smeri s popoldanskimi verjetnimi plohami in nevihtami. Vidim le Planinsko Grmado ali Zavrh in … Zavrh je bližje. Razpišem zbor za 11.30h pri Škorpijonu in potrdijo Mojca & Dule, pa Milanče in Uki.

Ob 12.30 naložim prisotne v LCja in gor. Dule počaka, da pridemo na start (kjer ravno nekdo postavlja) in se začnemo pripravljati, potem dobi zeleno luč za v dolino, saj pihlja toliko (2-3/3-4 SV, S), da bomo (skoraj sigurno) vsi odleteli.

Prvi sem pripravljen (me pripravijo 🙂 ) in po šolsko speljem. Ob prehodu ostajam bolj v kotlu, kjer je sicer tudi bolj zrukano, pa tudi bolje drži, tako da pridem okoli Trebelnika skoraj na višini grebena. Domišljavo malo poosmičarim, pa generalno zgubim in se zapeljem guncajoče do Dola, kjer pa kljub motoviljenju sem in tja kmalu scurim na pristanek.

Zoranov let

Malo za mano je pri meni tudi Mojca.

Mojčin let

Pa tudi Milče.

Milanov let

Ukija pa ni od nikoder, saj na startu čaka izginuli veter. Ko ga dočaka toliko, da lahko odleti, v dolgem glajdu (olajšujoče za nas čakajoče…) pricuri k nam.

Ukijev let

“Na zahodu nič novega” pa ne drži, saj je tam že črnina prihajajoče nevihte. Proti LJU pa le nekaj kapljic.

Zjutraj napovedana megla in pokritost, kasneje zboljšanje do sonca z nakuhavanjem in plohami in nevihtami kjer pač bodo… generalno V, SV veter, burja na Primorskem.

Ker sem včeraj curil na Zavrhu, danes ne bi šel tja še enkrat (scurit), saj je veter švoh (Milanče sklicuje zbor za 12h). Tudi ob 8.00 me ni mikalo na Ulovko, kamor je skliceval Erzo, ki se je potem izogibal meglam skupaj z ostalima ranoraniocima… In po napovedi mi najlepše kaže Planinska Grmada, saj na ParaLisco v celodnevnem napovedanem (in dejanskem) SV ne bi šel ob dodatno možnih nevihtah v onih krajih…

Mega je za (lokalno akcijo) in tudi AMojca, ki se tako odpove današnjemu testiranju Thete na Lisci. Zaradi pokritosti prestavimo 11h na 12 in Amojco poberem ob 10h, da po slalomu skozi gužvo na Kozarjih (in parkirišču na drugi strani AC) prideva ob uri do Bal. Še Mega naloživa v LCja in gor.

Na startu meša iz vseh strani (tudi od zadaj), zato se lotimo modrovanja, medtem ko se pokritost umika soncu in modrini. Postaja vedno pogosteje kaže V ali SV in tudi klobasa na robu v pihanju ne kaže več od zadaj. Ko začne bolj pogosto pihati gor, Mega pomaga Mojci in meni razgrniti padalo, medtem ko se štimava. Pripešači še mladi Miha iz Rakeka in tudi začne postavljati.

Ko spet pihne gor, Maestra2 lepo dvignem iz prve, po obratu potisnem do roba, kjer pa mi padalo postane ohlapno. Kljub temu potisnem čez rob, da me spusti in podrajsam po šavju, da me zunaj spet nabije gor (prav v tistem času je potegnil močan S vidim kasneje na postaji…). Takoj levo proti vetru, tesno ob pobočju v guncanju in razmetavanju (obtekajočega vetra = pravi jojo), potem le zagrabi in me dvigne do roba grebena. Že sem prepričan, da sem rešen in samo še zaosmičarim v rahlem dviganju, ko se mi ta idila udre in sem spet 50m nižje. Prepričan v dviganje za zadnjim robom (v smeri Grčarevca), porinem še tja, pa me samo še tlači dol. Po obratu nazaj, pa se hitrost poveča na 40+ , da me samo še hitreje splakuje.

Še malo motovilim nad zadnjimi travniki (v veter stojim), da se na koncu ves nizek privlečem na pristanek.

Zoranov let

Takrat starta Miha, ki ga na robu pogoltne tako, kot mene, pa zavije v desno z vetrom stran od pobočja v ekspresni curaži in se čez nekaj minut v slow motion kontra vetra vrne na travnik nad glavno cesto (pri župniji ima svoj avto).

Ko pospravim, kar nekaj časa čakam pri Balah in spremljam vremensko – vetrovno situacijo (vreme je vedno lepše, modrine vse več, bazic vse manj…), ko se AMojca in Mega zgoraj odločata za leteti ali ne-leteti…

Na koncu se oba odločita za ne-leteti in prideta z LCjem dol in potem, v izogib parkirišču na AC, po stari cesti čez Vrhniko proti domu.

Popoldanske nevihte naj bi bile po 17h, dopoldne pa nobenega vetra nikjer (ob popolni modrini nad inverzijo do 1100). Niham med Grmado in Zavrhom, za kam dlje mi ni, saj je preveč nesigurno. Na koncu se z Erzom uskladiva, da razpiše Zavrh ob 13h na Šodru.

Sam ga pričakam in prestopim k njemu, da pri Škorpijonu naloživa še Mojco in Duleta ter Slejkova Uršo in Toma. In potem moramo v klanec gor izklopiti klimo, da Erzova mašina potegne vseh 6 gor v vas 🙂 . Vroče za znort na poti na start in tudi rahla sapica ne pomaga.

Na startu malo vetra (3/4 SV). Ker proti J že nakuhava in pokriva, se hitro pripravljamo. Prvi potegne Erzo, tik za njim jaz, pa Tom, Urša in Mojca. Sprva me nekaj termike dvigajoče zagunca in na Trebelniku sem kar nekaj nad Erzom, ki je desno pod mano in pelje bolj zunaj. Sam se naslonim na krošnje in bistveno bolje vzdržujem višino. Na Dolu Erzo ves nizek zapelje na pristanek.

Erzov let

Sam pa v kotanji nad Dolom še obupno iščem, da se mu le nekaj minut kasneje pridružim.

Zoranov let

Erzo hitro zmeče stvari skupaj in brez slovesa odpeljeta (s pravkar prišlim Duletom) novim ciiljem naproti.

Tom in Urša sta (glede na videno) takoj odpeljala čez dolino na Planinco. Urša je kmalu na tleh. Tom pa pristane pri meni, ko že pospravim.

Mojca je pristala blizu Urše, kjer sta jo pobrala Dule in Erzo za smer Zabočevo.

Mojčin let

Mojci & Duletu prestavim njun avto na Šodr, da lahko presedem v svojega LCja, medtem ko Erzo in Mojca preverjata današnje danosti Zabočeva…

Mojčin let

Erzov let

Andrej Erznožnik : Ko scurim pr Škorpijonu mi je kar slabo od PONOVNE napačne odločitve, da je vundar treba sem in ne Zavrh. Oča Krimček pa niso tako prizanesljivi kakor mati Slivnica. Niso pozabili, da me ni bilo več kot 7 let! Ne pustijo in ne pustijo me gor k oblakom in me tlačijo dol. [2.8.2024 16:23]

Napoved spremembe vremena sredi dneva (fronta bo šla čez in bodo neurja in plohe in nevihte in… oranžni alarm…). Zjutraj pa povsod še šajba in pregreto sonce. Treba je hitro nekam iti, dokler še je in vidim Slivnico ali Strmco, pač odvisno od razvoja vremena.

Erzo se službeno potika okoli Unca in med dvema terenoma odhiti na Slivnico, ravno ko se jaz uskladim z Mojco, da gremo takoj na Slivnico.

Malo pred 11h prestopim na Vrhniki k Mojci & Duletu in gasa dol (levi pas spet stoji od Postojne do Vrhnike…). Malo pred 12h smo na startu, medtem ko je Erzo ravno v zaključni fazi.

Ezov let

Komentar leta: Mama me kliče, kje da hodim: ni zamerljiva, ker me ni bilo, pogladi me po laseh, kar jih še imam in mi da skoraj največ kar se da. (peharsuhihhrušlpress) Čisti zahodnik brez baz, potem kak cofek, ki ima kratek čas obstoja, šele pred Vel. Laščami začnejo baze in scurim. Rekel bi da je bila inverzija 1400-1600 in baze višje. [1.8.2024 12:59] Franc Škerl : Mama vedno dobro dela, najboljše kar zna in zmore! 😅 [1.8.2024 14:52] Franek Rakun : Najlepši komentar na xcglobu ever-če to ni dobra vspodbuda za 100+… [1.8.2024 15:13] Boštjan Zagorc : Mama te ma rada😉 [1.8.2024 15:36] Zoran Gaborovič : Zdaj pa prestavi lajke na komleten let  [1.8.2024 17:46]

Proti Javornikom že malo nakuhava v višino, veter na startu sunkovit. Še preden sem v sedežu, mi Mojca že pripravi padalo in po preverjanju štrikcev potegnem hrbtno zares … in speljem.

Takoj me začne liftati v razmetano zgodnjo termiko. Potem le najdem malo bolj stabilno dviganje do 1200, kjer obtičim. Mojca se kmalu odpelje bolj ven od pobočja pred start in tam začne nabirati (kaže da ima tam svoj dežurc 🙂 ). Ko vidim, da ji gre lepo gor, se še sam odpeljem tja in ulovim steber, ko je ona že nad mano. Malo pod 1700 zapusti dviganje in se odpelje v močnem spuščanju na Bloke.

Tudi sam navijam skoraj do 1700 (gre še gor), pa se mi zdi, da stebri nastajajo vedno bliže in se raje odpeljem modrini naproti – na Bloke (malo bolj levo od Mojce). Meni bolje drži, čeprav generalno oba toneva. Mojca je že zelo nizka in pri Studenu najde dviganje, v katerega se usmerim tudi sam, ko je ona že spet nad mano. Nekaj časa se matram, da le ujamem dviganje in iščem Mojco nad sabo, ko vidim, da za Novo vasjo pristaja v močnem kontra vetru = Z.

Mojčin let

Rus Mojca : Živahno🙃 [1.8.2024 12:22]

Sam v močnem zanosu naberem do 1300 (zgolj 500 AGL) in se z vetrom (tudi 50+) zapeljem proti dolini Sodražice. Mislim si, da ne bo problema nizek do konca platoja in potem v dolino (levo in desno baze kar vidno rastejo, le v to smer je še večinoma jasno in modrina), pa me pred koncem platoja (Runarsko) tako spušča, da sem v enem trenutku že prepričan, da še čez zadnje dele gmajne pred travniki ne bom prišel.

Pa me močni sunki dvignejo čez zadnje drevje, da potem pristanem (po slalomu med sadnim drevjem) skoraj v Benetkah 🙂 . No v resnici se ta vasica imenuje Benete 🙂 .

Ko začnem pospravljati, pa nad mano zapelje JumboJet 🙂 🙂 🙂 (šala – tole sem zagledal na satelitskem posnetku 😉 )

Zoranov let

Ko pospravim, le malo čakam Mojco in Duleta, da se potem čez Rakitno izognemo zastoju na AC (in mimogrede še pozdravimo garača Milančeta…)