Danes pa sprva sploh nisem verjel, da bom kaj letel. Zjutraj so me namreč predčasno poklicali na preiskavo v bolnico, ki se je zavlekla do 13h. Mojca in Milanče sta spet navijala za pozen Zavrh, medtem ko je ekipa Lin, GMS in Jaroš sklicala zbor za 13.30 pri Škorpijonu. Sam se še visoko radioaktiven (baje lahko ogrožam le nosečnice in male otroke, odraslih ne…) prijavim za Mojčino 15h, ko se pridružita še Bergantov Primož in Škobernetov Tomaž. Gabor in Milanče pa imata zbor ob 16h.

Tomaž nas dostavi gor in spet po pognojenem kolovozu na start, kjer še čaka Jaroš (prej je bilo premočno zanj). Ker je ob našem prihodu že manj vetra, potegne, medtem, ko se mi štirje pripravljamo. Takoj ga odlifta v višave, za Trebelnikom pa opazimo tudi Romana. Na FS vidimo, da je GMS potegnil čez proti domu (in naprej…).

Rudijev let

Mislili smo, da tudi Lin, ki pa je ostal lokalno kljub višini čez 2100…

Linov let

Potegne Bergant, pa jaz, Mojca in Tomaž.

Takoj me dviguje (podobno kot včeraj), da sem bogato nad Trebelnikom, kjer počasi naberem čez 1000. V vetra je še več kot včeraj in na momente kar živahno… Vidim, da na uradnem pristajata Roman in Jaroš, ki izpod Javorča komaj pririneta nazaj do Škorpijona.

Romanov let

Jarošev let

Premaknem se malo bolj nad Dol in dobim močno dviganje čez 1200. Ko padem ven, z vetrom še naprej proti Javorču in iščem in kruzam in le najdem dviganja čez 1600. Za trenutek pomislim, da bi se zapeljal proti Logatcu, pa bi raje še malo nabral… Vidim, da sta Gabor in Milanče že v zraku, na startu pa vidim še neka padala… Pa padem v spuščanje -3,5 in v bluzenju sem in tja ne najdem več tistega krasnega dviganja v višave in sem vedno bolj v nižavah.

Spodaj je vedno več V vetra in vse razmetano, ko rinem nizek nazaj proti Borovnici, da v razmetavanju proti V, ki vedno močneje piha iz Borovnice, le pririnem do Škorpijona, kjer še tik nad pristankom malo vrtim, da napolnim uro.

Zoranov let

Primož je potegnil do Logatca in ga bo rešil GMS, ki se vrača po svojo amfibijo…

Primožev let

Primož Bergant : No, cilj je bil preleteti do morja. Če bi šlo kje še kaj višje. Pa je šlo samo do Logatca. Ga pa piha tukaj full. [29.4.2025 17:38]

Nekaj za mano pristane naprej proti Barju Tomaž.

Tomažev let

Za njim pa še Mojca na travnikih malo bližje.

Mojčin let

Jaroš pride na pristanek iz Škorpijona. Z LCjem pobereva Tomaža, naloživa še Mojco in gor v reševanje preostalih avtov. Ko se že vozim proti LJU pristane tudi Gabor in kasneje še Milanče.

Gaborov let

Milanov let

Tista dodatna padala na startu, pa sta bila Uki, Mlakarjev Miha in Jezerškov Boris…

Ukijev let

Borisov let

Mihov let

Zaradi dopoldanskih obveznosti lahko razmišljam o letenju šele po 13h. Eni že zjutraj odbrzijo na Smuk, drugi pa večino dopoldneva modrujemo kam… in nekako nimamo jasnih ciljev… Ker je krasen sončen dan, mestoma z bazicami (še vedno z V vetrovi in burjo na Primorskem), hitro doda svoj delež še termika in postaja na Zavrhu je kmalu okoli 10.

Ker na koncu vidim edino Zavrh (pa tudi ostali neopredeljeni niso kaj boljši), razpišem zbor ob 16h pri Škorpijonu. In se zberemo: Igor, Emil (po zeloooo dolgem času), Gabor (s psom in ženo…), Mojca, Milanče, GMS. Milanče se zbaše v Gaborjev avto zraven psa, ostali v GMS-jevo amfibijo in gor.

Kolovoz na start je lepo pognojen, zato hodimo paralelno ob njem. Takoj, ko pridemo na start, začnemo postavljati, saj veter upada (samo še 4/6). Prva v luft Mojca, jaz malo za njo, potem ostali. Mojca po začetnem iskanju odfrli v višave in se potem ves čas drži (visoko) nad nami.

Sam zavrtim takoj pred startom in naberem nad greben, potem pa nad Trebelnik in nato nabiram(o) tudi bolj zunaj, pa sem in tja. Včasih se moramo kar izogibati eden drugemu, potem se malo razkropimo in sam kmalu zapeljem v standardno ruto do Javorča in nazaj. Danes nekaj višje, kot običajno, pa vendar je treba ves čas delati, saj sploh ne znam priti v višave, v katerih je Mojca (tam okoli 1300). Sploh nazaj grede od Javorča gre počasi (mestoma tudi 15km/h), saj veter vleče že skoraj iz Borovnice ven (sploh nižje). Pa pred Trebelnikom le naberem do 1100, da se potem zapeljem z bogato višino do konca grebena še mimo Antene.

In nazaj na drugo rundo podobno, z občasnimi močnimi dviganji. Zdaj še na Javorču uspem nabrati na lepih 1000, da se z lepo višino zapeljem nazaj proti startu. Nizko spodaj vidim Debevčevega Romana, ki se nam je tudi pridružil.

Romanov let

Na poti nazaj pa je kontra veter tako močan, da občasno skoraj stojim (8-10 naprej) in počasi/močno zgubljam. Vidim, da večina že pospravlja pri Škorpijonu, moj namen pa je, da zapeljem čim dlje proti Zabočevem…

Mojčin let

Gaborov let

Rudijev let

Emilov let

Igorjev let

Rinem v smeri Dražice počasi naprej, pa sem kmalu tako nizek (veter vedno močneje obteka Trebelnik in tudi zunaj, nad Borovnico, ga je veliko), tako da že nizko pod Trebelnikom samo še obrnem in v vedno bolj zgonjenem ozračju pristanem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Kot zadnji pa pristane seveda (v borbi za km…) Milanče 🙂 .

Milanov let

Emil Kos : Skoz drevje brcal, pa najdalši. [28.4.2025 20:56] Milan Velkavrh : Ja kilometre se dela po horizontali ne po vertikali😋. [28.4.2025 21:52]

Ker sem danes itak nameraval na gorenjski konec, me je včeraj zvečer prijetno zdražila Igorjeva ideja, da za danes napoved za Gače kaže dobre pogoje. Takoj sem bil za to idejo, v tihi želji, da bom mogoče pa končno poletel čez Blejsko jezero…

Zjutraj je bila napoved še enako obetavna, s tem, da se bo nizko oblačno prekrivanje začelo topiti in dvigovati šele po poldnevu (kar mi je pa tudi ustrezalo). Z Alenko se odpeljeva iz LJU nekaj po 12h, ko Igor že pešači iz Bohinjske Bele proti startu.

Ko se pripeljeva z LCjem na start nekaj čez 13.30,

pa je Igor na startu ravno sredi priprav, zraven pa Bergantov Primož (s katerim sta se slučajno srečala na izhodišču pohoda 🙂 ).

Piha lepo gor, pred startom pa še vse pokrito z oblaki, zadaj za nami pa dodatno še prav grdi temni. Tudi sam se začnem pripravljati.

Odleti najprej Primož.

Nekaj za njim pa še Igor.

Ker sem po dolgem času s seboj vzel GoPro10 za predviden čudoviti posnetek leta čez Blejsko jezero, jo zmontiram na čelado, za kar pa moram sneti vizir, ki ovira planirano snemanje (in ta vizir seveda pozabim na startu 🙁 ). Hkrati ugotovim, da je (garantirano napolnjeni) Naviter, kot popolnoma izpraznjen, ugasnil ?! Upam, da bo vsaj telefon delal…

Alenka še naprej pridno fotka in snema, ko se pripravljam (veter je medtem še kar malo pojačal).

V drugem poskusu me po obratu kar malo rikverca, da me potem z mesta vzame nad start.

Sprva lepo dviguje, pa žal tega ne izkoristim, saj sta prej Igor in Primož nabirala še malo bolj naprej desno. Sam pa samo še rahlo curim v močnem kontra vetru tudi samo 10 naprej. Rinem na prednjo glavo pod startom, kjer pričakujem dviganje od jezera/Zake po grabnu gor. Ko pridem v vpadnico grabna, me sicer butne gor, malo poskušam z obratom in osmicami, pa samo še močneje zgubim, da pridem v senco Velike Osojnice, kjer pa me rotorji začnejo mečkati, kot že dolgo ne.

Primož in Igor sta skoraj na mestu stoječa v močnem dolincu nad uradnim pristajalnim travnikom.

Primožev let

Igorjev let

Samo še odvijem na desno nad Belo v divjem rodeu okoli Osojnice obtekajočega vetra, da se nad dolino končno lahko postavim v veter in v prav neprijetnem razmetavanju komaj prilezem do pospravljajočih predhodnikov.

Zoranov let

Oblaki zadaj se mi zdijo še bolj temni, ko pospravim tudi sam.

Igor pa me potem dostavi skozi Bled do Petrola, kjer že čaka Alenka z LCjem.

Pa še filmček današnjega dogajanja kot celota

Galerija fotk

Dopoldan monsunsko deževje, ki preko poldneva počasi poneha. Potem pa zvrcne Milanče, da bi bilo mogoče leteti na Zavrhu, saj da ni več dežja in se čisti (pri meni v LJU sicer še rahlo kaplja).

Ob 14.15 pri Škorpijonu že čakata Mojca in Škobernetov avto (samoorganiziran očitno v fazi H, da bo potem F). Milanče seveda zamuja; nejeverni Erzo kliče vse po vrsti v sumu, da gre 25.04 za prvoaprilsko šalo…

Na štart po blatnem in razmočenem kolovozu nosim srednjo opremo s tangicami, saj si ne obetam kaj dosti letenja v tem mračnem in grdo sivo pokritem nebu. Na startu pa nas pričaka veter s sunki že preko 8. Malo se gledamo, ko pride še Tomaž.

Potem se še malo gledamo, medtem ko se počasi pripravljamo. Ko sem kot prvi vpet, pa sunki narastejo že proti 10 in se še naprej gledamo (pa tudi okoliško drevje). Sprva veter le redko kaj uplahne. Potem se mi zdi da so vmesni presledki malo daljši in da so tudi sunki malo šibkejši (8,5) in v trenutku vetrove nepazljivosti potegnem. Sicer me veter potegne malo nazaj in se po obratu pošteno naslonim na Aribbo3 in malo manevriram, da končno le stopim v zrak.

Potem pa samo počasi lezem naprej v rahlem dviganju. V bistvu je kljub konkretnemu vetru zelo laminarno z redkimi guncajočimi vložki. Ko sem dovolj zunaj (nimam gasa in to je le B- padalo…) obrnem bolj v levo mimo Trebelnika in naprej (kar bolj zunaj) do Javorča. Ves čas vozim z D linijami, ker se mi zdi, da padalo vseeno lepše prebija, kot če ga držim na komandah. Ko vozim nazaj proti Trebelniku (še vedno bolj zunaj) vidim nad startom Mojco in Milana. Ko mimo Trebelnika obračam, pa vidim Tomaža še vedno na startu (danes testira Kimflyjev X19…).

Še eno rundo do Javorča in nazaj na Trebelnik, kjer nabirava skupaj z Milčetom nad greben in se zapeljeva še naprej mimo Antene.

Po obratu pa zajadram samo še naprej ven nad Borovnico (in ves čas kar neverjetno lepo drži). Počasi zgubljam višino, da se zapeljem ven nad Deluxove konje in potem nazaj do Škorpijona.

Zoranov let

Takoj, ko pristanem, Erzo že preverja, kako smo leteli in če je še za odletet in … in…

Tomaž pristane med mojim pospravljanjem.

Nekaj za njim še Mojca.

Erzo pa že expresno prihaja mimo Škorpijona (z zemeljsko podporo), da mimogrede naloži Tomaža, ki gre gor rešit Milčetu avto. Jaz pa z Mojco (da ji delam družbo) po Milančeta, ki niti dobro ne ve, kje se nahaja…

Milanov let

Milan Velkavrh : Na startu kar veliko vetra, v luftu pa laminar, tako,da razen atraktivnih startov mirno in uzivasko jadranje.Na koncu pa me je na Javorču dobil se dez tako da full gas in pristat😁. [25.4.2025 19:03]

Ko smo spet pri Škorpijonu, pa Erzo ravno odleti v pozen deževni večer…

Erzov let

Komentar leta: Proti Bistri me je ujel “stratosferski” dež, to je tist, ki ne pade do tal. No, pa saj mi je padalo potem tudi proti Škorpijonu. [25.4.2025 19:32] Zoran Gaborovič : No, no, no … nam ki smo te gledali je padal na tleh… tko da ne vemo, v kaki stratosferi si ti to bil  … [25.4.2025 20:10]

Vsi smo veseli kot radio in mnenja, da je bilo dosti bolje, kot smo sploh lahko pričakovali 🙂

Te dni je bolj slaba napoved s plohami in nevihtami in z obratom vetra na V smeri. Včeraj sem še lahko pasiral, danes pa si želim vsaj kakšen skokec.

Jutranje pokrivanje s temnimi oblaki se v teku dopoldneva malo razredči, žal pa sprva nekatere, potem pa večina padalskih postaj mrkne (tehnična okvara…). Ker je Sv.Ana pred mrkom kazala primeren V, Zavrh pa je bil bolj ali manj mrtev od včeraj, se (kljub Milančetovemu sklicu zbora za Zavrh/Koreno), dogovoriva za snidenje pod Sv.Ano.

Naložim ga pri Grebencu ob 14h in gor do cerkvice. Postaja je mrknjena in na startu z merilcem nameriva 2-3/7-8,5. Veter se mi ne zdi premočen, vendar je sunkovit in včasih tudi popolnoma usahne, pač primerno sončku, ki je šele pred kratkim obsijal Barje in zbudil termiko. V takem nobenega od naju res ne mika start na V (kjer je drevje in šavje že povsem ozelenelo, kar vizualno naredi zadevo še bolj tvegano…).

Malo se gledava in modrujeva in čakava, pa ni sprememb, Milče pa vmes ves čas navija za Zavrh. Na to sicer nisem bil mentalno pripravljen, vendar se na koncu predam in se zapeljeva do Škorpijona. Prijazen domačin nama z orodji priskoči na pomoč, da Milče na pristanku zrihta klobaso, ki jo je močan veter prejšnjih dni namotal na drog.

Z LCjem gor in počasi odpešačiva na start v grdih temnih nevihtnih oblakih proti Slivnici in Postojni (kar potrjuje tudi radarska slika). Sprva šibeh vetrič kmalu popolnoma ugasne in celo obrne na dol. Medtem položiva drog in resetirava postajo, ki spet oživi. Rob ogromne celice se od zadaj približuje področju med Zavrhom in Vrhniko in seveda cincava…

Ko se že skoraj predava, pa se ta rob le razredči, začne celo rahlo pihljati po štartu gor… in začnem odpirati rukzak … in se pripraviva. Milan mi raztegne Maestra2, ko se spraviljam v zic (in otrebi vrvice slame…).

Sedaj že pihlja idealno, zato takoj potegnem in po obratu lepo speljem. Kar lepo drži in celo rahlo dviguje v popolnoma mirnih razmerah. Le dva problema sta, ki me ustavita, da bi začel nabirati: 1. da imam zamotano komando in čudno zataknjeno D-linijo, kar kar nekaj časa razrešujem… in 2. da je zadaj res grda črnina…

Daleč zunaj se zapeljem okoli Trebelnika na višini roba in se potem odpeljem v smeri Bistre in nazaj na pristanek, kjer me pričaka Debevčev Roman

https://youtube.com/shorts/mQcrgUJ1kWs?si=sxVHin8fpLmX4aMW

Zoranov let

Nekaj za mano je na tleh tudi Milče (res da, v grebenju za km, malo stran od uradnega 🙂 ).

Milanov let