Popoldan naj bi bile možne plohe (po eni varianti na Gorenjskem celo že zjutraj), ampak tu v Bohinju je zjutraj šajba z nekaj meglicami po višini na sredini med jezerom in okoliškimi hribi. Janez in Stane že zgodaj opravita svoj (baje vsakodnevni) jutranji let (slalom med meglicami) in po njunem mnenju Vogel bo (tudi kasneje, ko se meglice dvignejo ali razpadejo. Meglice so se potem dvignile in zabasale planoto Vogla … in se potem še dvignile in razblinile.

Z gondolo ob 10.30 se z AMojco potegneva gor (+ še dva Avstrijca, ki med čakanjem sprašujeta o današnjih pogojih) in po sončenju na sedežnici sva nekaj čez 11h na startu.

Danes tu piha lepo gor po startu (mogoče na momente malo premalo 1-2/3-4 SV) Takoj postavimo. AMojca potegne prva naprej, pa prekine, saj na robu padalo kar ne prime. Še dvakrat tako, potem pa le ujame malo več vetra in odleti.

Mojčin let

Sam potegnem hrbtno in moram še kar vleči nazaj, da spravim padalo nad sebe in po obratu speljem. Potem pa še oba Avstrijca.

Prvo dviganje še pred Storečem, na Storeču naberem le slabih 200m v razmetanem stebru (? termika še ni formirana tako zgodaj, oziroma pač ne znam…), potem več ne najdem in se odpeljem direkt čez jezero na skale, kot je zadnjič svetoval Blaž. Tudi tu ne najdem nič, pa če se se ob redkih mehurčkih peljem bolj zunaj ali tesno na pobočju. V počasni curaži pripeljem do Vogarja kjer je le nekaj razmetane termike, ki je spet ne znam izkoristiti, zato podaljšam naprej (spodaj na vstopu v dolino Voje ravno pristaja vojaški helikopter) na Studor in ob njem najprej do vasi Studor in potem do Srednje vasi pred kučico, kjer začasno domujemo.

Zoranov let

Blaž Korošec : Vidim, da se pa Erzotov šola ne obnese najbolje v Bohinju 🤔 [7.8.2024 18:04]

Še preden pospravim, je z našo sosedo že zmenjeno, da me zapelje pod Vogel rešiti LCja. Pod Skalco poberemo še AMojco in do gondole. Na poti nazaj pa AMojca in soseda zagotovita najboljšo pico v Bohinju.

Potem pa v solo kolesarjenje okoli Bohinjskega jezera z vmesnim hlajenjem v jezeru in na koncu še nekaj modrovanja pod vročim soncem v senčki ob hladnem radlerju pri klubski kučici na pristanku (s tandemaši in lokalnimi padalci).

Danes naj bi bila zjutraj nizka oblačnost, ki bi naj izginila že po 9h. Dopoldne naj bi bil še V (torej OK za dopoldanski Vogel), ki potem spet obrne preko J na JZ, nad 2000 pa SZ). Pa je ob 11h še vedno Storeč v megli in tudi ves zgornji del Vogla; nad 2000 pa šajba in modro nebo.

Ampak z Vogarja pa že od jutra vozijo tandemi, veter na Voglu pa že ob 9h občasno obrne na Z, SZ smer… Čakati ali ne čakati… Nasveti lokalcev v telefonskih konzultacijahne pripomorejo k odločitvi, zato se sama odločiva za ziheraški Vogar.

Na pristanku čakava (oblačna plast nad nami se počasi dviguje in trga) tandemaše, ki pa imajo kombije nabito polne, zato se na koncu sama z LCjem zapeljeva gor na Vogar (rampa 20€…). AMojca ves čas tečnari, naj stopim na gas, da bova prehitela vsaj 2 kombija tandemašev, ki so se spodaj ob najinem odhodu še nalagali.

No, ko se spravljava s parkinga zgoraj, pa kombiji že pribrzijo in truma je hitro pred nama. Dol na start se po vedno večji sončni vročini kar vleče.

Na startu pa se tandemi hitro vrstijo drug za drugim (res imajo vse postopke naštudirane in v nulo teče proizvodnja 🙂 ). Oblaki so se že povsem raztopili, sonce prbija v pobočje na polno…Tako ostaneva sama na startu (razen turistov – gledalcev) hitreje, kot sva pričakovala.

Pomagam AMojci pripraviti padalo na strmem in kratkem pobočju (občasno že piha delno z desne JZ). Njen drugi hrbtni dvig je uspešen, takoj jo liftne nekaj nad start in lepo zajadra.

Mojčin let

Potem še sam začnem razgrinjati padalo v tej vročini in strmini, da kar teče z mene. Na srečo mlad fant-opazovalec, malo pristopi na pomoč. Prvi hrbtni dvig je sicer uspešen, ampak padalo omahne na stran (kako, pa saj pazim, da ni JZ, ampak dvignem, ko pihne lepo gor…). Mladenič mi pomaga ponovno namestiti in še enkrat… in še enkrat (jakna je že za ožemat)… in še enkrat enako… Zdaj pa le opazim ogromen vozel med C- linijo in komando !!! Mladeniča vodim, kaj naj naredi in kmalu so vozel in zanke rešene.

Zdaj je dvig uspešen (čeprav že kar vleče postrani od JZ) in takoj me dvigne pred start. Na levi najdem razbit steber, da naberem nekaj nad start, potem tipam malo sem in tja in dobim močno ozko dviganje do pod 1200, ko ga zgubim. Iščem in zapeljem naprej nad Vogarjem proti Z (proti Pršivcu so skale in naj bi vse delalo…), pa generalno samo curim (občasni baloni ne pomagajo kaj dosti – očitno ne znam najti teh dviganj, ki so baje v sončnem dnevu tu 100% do višav 🙁 ).

Ko sem že dovolj nizek, obrnem nazaj pod start in na V robu še nekaj časa drgnem in se borim za izgubljene metre, da se na koncu odpeljem na pristanek.

Zoranov let

AMojca je medtem že v reševanju LCja (hvala Lucija & Co 🙂 ).

Ko pospravim, ob mrzlem radlerju še malo modrujemo s Klemenčevim Stanetom in Markeševim Janezom, da pride AMojca dol z LCjem. Potem pa še na hlajenje v Bohinjsko jezero 🙂 .

Zjutraj je praktično cela SLO pokrita z oblačnim pokrovom. Ker AMojca zemeljske obveznosti trenutno opravlja iz Bohinja, je povabila na letenje v te konce. Splošna napoved sicer govori o možnih popoldanskih plohah in nevihtah, dopoldne pa naj bi veter obračal od šibkih V tendenc preko južnih do JZ popoldne (kar ni obetano za Vogel, ampak ker naj bi bil veter ves čas šibek, bi se po mojem dalo vsaj dol zmetati. AMojca je sprva skeptična, ampak ko zagledava 2 tandema v zraku z Vogla, je panika za takojšnjo akcijo.

Gondolo za 10.30 zamudiva za 1 minuto, ob 11.30 sestopiva s štirisede na Orlovih, kjer naju pozdravi Cesarjev Andrej. Ugotavlja, da malo zamujava, saj je veter že obrnil na J tendence. Zato greva najprej pogledati rezervno varianto (= Z start v Žagarjev graben) kjer piha solidno (po šobi) gor.

Prestaviva se na uradni start, kjer pa piha konkretno od zadaj po startu dol. Klobasa na vrhu kaže Z, občasno JZ (postaja tam pa pravi 3/5 JZ v naraščanju). Sam pustim robo kar na gričku pred startom, saj upam, da bo (še) možno odleteti ob vlečnici na J (kar sem že stestiral).

Pride še nek švicarski par, ki je tudi vedno bolj skeptičen za uradni start. AMojca ga hitro prepriča, da gredo pogledati Z start. Moja ideja o startu na J tako odpade (resnici na ljubo pa je treba priznati, da veter vleče vedno bolj od zadaj = od Z). Cesarjev Andrej mi med našim sprehodom nazaj pripravi smučarski kol s trakcem, ki ga postavim(o) na na novo pošodrani (in s sekanci posuti) smučarski pisti.

Lepo piha gor in takoj začnemo postavljati. Ker občasno butne kar močno, je AMojca ponovno v dvomih. Jaz ne bi rad pustil AMojce same (bi pa šel prvi, da preverim to Z varianto, ki je še nisem odletel in potem obvestim ostale o pogojih), zato določimo, da gre AMojca druga in Švicar tretji, če pa se kaj spremeni, bo Švicarjeva žena s kužkom asistirala po potrebi.

Prvi dvig Maestra2 pokaže štrikce ok in ne zataknjene s sekanci, ko pa ga položim nazaj, so vrvice takoj zataknjene s kar nekaj sekanci. Okoliški navijači priskočijo na trebljenje. Ob prvem zaresnem dvigu mi padalo noče dovolj naprej in spet ga je treba trebiti malo nižje in AMojca ter Švicar mi ga spet postavita kar tam.

Končno ga dvignem uspešno in speljem. Šodrasta polica tik spodaj (na katero smo bili opozorjeni) v primernem vetru ni ovira in lepo zapeljem čez njo. Kmalu sem tudi nad zajlo in kabinami novih jajčkov in lepo zajadram. Občasno me malo zgunca, in tudi lepo dvigne, da že pred Žagarjevim grabnom zapeljem desno čez rušnata pobočja na višini hotela.

Ko pridem naokoli nad jezero pa s 53+ z vetrom počasi povprek proti Vogarju, kjer se hitrost umiri na normalnih 30-40. Pridem nekaj pod start, s katerega odletavajo tandemi, ki vrtijo in nabirajo na termiki ob pobočju okoli starta. Sam se pa nižji pošteno matram, da najdem neke mehurje spodaj in se le počasi spajsam nad start. Ampak, ker mi ni za slalomiranje med tandemi (pa še novi odletavajo), se umikam stran od pobočja in spet generalno zacurim. In se počasi zapeljem na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoran Gaborovič : Zoran Gaborovič : Čestitke za novnov 🙂 🙂 🙂   [5.8.2024 15:03]

Po postaji zvem, da je AMojca (po dolgem čakanju v slabših pogojih in najmanj petih neuspešnih poskusih ob huronskih ovacijah navijačev) končno tudi v zraku in kmalu jo zagledam, kako vozi proti pristanku.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Čestitke za novnov 🙂  [5.8.2024 15:02]

Med pospravljanjem spoznam domačega padalca Anžeta. Po nekaj kramljanja izvem, da celo pozna tale naš KLV blog in me občasno prebere. Ko še Amojca pospravi in pride do klubske kočice (kjer si z Anžetom gasiva žejo s hladnim pirom) pa se še logistično uskladimo: Anže z motorinčkom odpelje AMojco pod gondolo po LCja, jaz pa naprej modrujem z Blažem, ki je medtem prišel malo naokoli na oglede.

Pa res sem vesel še za en novnov zaresen start, ki ga doslej še nisem imel 🙂 …. AMojca pa izjavlja, da ji dol visi za novnov zaresen štart…

Še ena nestabilna napoved z vetrom V smeri s popoldanskimi verjetnimi plohami in nevihtami. Vidim le Planinsko Grmado ali Zavrh in … Zavrh je bližje. Razpišem zbor za 11.30h pri Škorpijonu in potrdijo Mojca & Dule, pa Milanče in Uki.

Ob 12.30 naložim prisotne v LCja in gor. Dule počaka, da pridemo na start (kjer ravno nekdo postavlja) in se začnemo pripravljati, potem dobi zeleno luč za v dolino, saj pihlja toliko (2-3/3-4 SV, S), da bomo (skoraj sigurno) vsi odleteli.

Prvi sem pripravljen (me pripravijo 🙂 ) in po šolsko speljem. Ob prehodu ostajam bolj v kotlu, kjer je sicer tudi bolj zrukano, pa tudi bolje drži, tako da pridem okoli Trebelnika skoraj na višini grebena. Domišljavo malo poosmičarim, pa generalno zgubim in se zapeljem guncajoče do Dola, kjer pa kljub motoviljenju sem in tja kmalu scurim na pristanek.

Zoranov let

Malo za mano je pri meni tudi Mojca.

Mojčin let

Pa tudi Milče.

Milanov let

Ukija pa ni od nikoder, saj na startu čaka izginuli veter. Ko ga dočaka toliko, da lahko odleti, v dolgem glajdu (olajšujoče za nas čakajoče…) pricuri k nam.

Ukijev let

“Na zahodu nič novega” pa ne drži, saj je tam že črnina prihajajoče nevihte. Proti LJU pa le nekaj kapljic.

Zjutraj napovedana megla in pokritost, kasneje zboljšanje do sonca z nakuhavanjem in plohami in nevihtami kjer pač bodo… generalno V, SV veter, burja na Primorskem.

Ker sem včeraj curil na Zavrhu, danes ne bi šel tja še enkrat (scurit), saj je veter švoh (Milanče sklicuje zbor za 12h). Tudi ob 8.00 me ni mikalo na Ulovko, kamor je skliceval Erzo, ki se je potem izogibal meglam skupaj z ostalima ranoraniocima… In po napovedi mi najlepše kaže Planinska Grmada, saj na ParaLisco v celodnevnem napovedanem (in dejanskem) SV ne bi šel ob dodatno možnih nevihtah v onih krajih…

Mega je za (lokalno akcijo) in tudi AMojca, ki se tako odpove današnjemu testiranju Thete na Lisci. Zaradi pokritosti prestavimo 11h na 12 in Amojco poberem ob 10h, da po slalomu skozi gužvo na Kozarjih (in parkirišču na drugi strani AC) prideva ob uri do Bal. Še Mega naloživa v LCja in gor.

Na startu meša iz vseh strani (tudi od zadaj), zato se lotimo modrovanja, medtem ko se pokritost umika soncu in modrini. Postaja vedno pogosteje kaže V ali SV in tudi klobasa na robu v pihanju ne kaže več od zadaj. Ko začne bolj pogosto pihati gor, Mega pomaga Mojci in meni razgrniti padalo, medtem ko se štimava. Pripešači še mladi Miha iz Rakeka in tudi začne postavljati.

Ko spet pihne gor, Maestra2 lepo dvignem iz prve, po obratu potisnem do roba, kjer pa mi padalo postane ohlapno. Kljub temu potisnem čez rob, da me spusti in podrajsam po šavju, da me zunaj spet nabije gor (prav v tistem času je potegnil močan S vidim kasneje na postaji…). Takoj levo proti vetru, tesno ob pobočju v guncanju in razmetavanju (obtekajočega vetra = pravi jojo), potem le zagrabi in me dvigne do roba grebena. Že sem prepričan, da sem rešen in samo še zaosmičarim v rahlem dviganju, ko se mi ta idila udre in sem spet 50m nižje. Prepričan v dviganje za zadnjim robom (v smeri Grčarevca), porinem še tja, pa me samo še tlači dol. Po obratu nazaj, pa se hitrost poveča na 40+ , da me samo še hitreje splakuje.

Še malo motovilim nad zadnjimi travniki (v veter stojim), da se na koncu ves nizek privlečem na pristanek.

Zoranov let

Takrat starta Miha, ki ga na robu pogoltne tako, kot mene, pa zavije v desno z vetrom stran od pobočja v ekspresni curaži in se čez nekaj minut v slow motion kontra vetra vrne na travnik nad glavno cesto (pri župniji ima svoj avto).

Ko pospravim, kar nekaj časa čakam pri Balah in spremljam vremensko – vetrovno situacijo (vreme je vedno lepše, modrine vse več, bazic vse manj…), ko se AMojca in Mega zgoraj odločata za leteti ali ne-leteti…

Na koncu se oba odločita za ne-leteti in prideta z LCjem dol in potem, v izogib parkirišču na AC, po stari cesti čez Vrhniko proti domu.