Inverzija danes zelo močna v desno od podna do cca 900. In v LJU seveda megla praktično do podna, drugje pa kičasto sončna jesen.

S kolovoza se start ne vidi skozi meglo, s starta pa ne dol do LCja. Ampak piha pa rahlo in enakomerno gor. Tako da potegnem hrbtno in gre Rook 2 počasi gor, po obratu pa skoraj stopim v zrak. Lepo me drži nad dolino in na hitro spusti pred kolovozom, da pristanem še malo čez v rosi sveže pognojenega spodnjega travnika.

Družinica iz hiše na vstopu v dolino pa žalostna, ker je prišla le malček prepozno… Ampak še enkrat gor pa res ne grem (nimam energije), čeprav bi naredil veselje otrokom…

Spet malo kasneje v Kižlovko, v upanju, da bo sonce vsaj malo raztopilo meglo. Pa se ne da in spet hodim gor v megličasto sluzastem ozračju. Še vedno moram vmes malo loviti sapo. Pihne občasno po griču gor.

Čakam vsaj 2 cikla, da sem prepričan, potegnem in me lepo vzame in visoko nad dolino še čez kolovoz, kjer pa spet poberem nekaj mokrote…

Danes sem v Kižlovki malo prej, še preden začne sonce topiti meglice. Skratka, situacija identična včerajšnji.

Razgrnem Rook 2, piha na obroke rahlo gor in ko potegnem, takoj skoči padalo nad mene in me tudi takoj vzame. Visoko nad dolino do konca polja, kjer me močno spusti, potem pa tik nad tlemi odpelje še nekaj čez kolovoz.

Danes se zjutraj počutim že skoraj kot jaz, ko pa zavijem v Kižlovko, sem spet ves švohoten. Čeprav mi je primarna terapija trenutno skenslana, tale griček sekundarnega rehabilitacijskega centra nič ne protestira, ko lezem nanj. Malce pa protestira moje telo, ki zahteva kar kakšen vmesen postanek.

Čeprav je vreme enako včerajšnjemu (vse pokrito, skoraj, kot da bo dež,…), pa danes celo rahlo piha gor, ko postavljam. Pa je kljub temu prvi dvig neuspešen in moram ponavljati postavljanje (mi pa vsaj ne rola padala v palačinko danes).

Ko spet malo lepše pihne po griču gor, potegnem in padalo takoj skoči gor, ampak drži me pa ne lepo vse do roba, čez katerega se vržem v ribo. Sedaj me zagrabi, spusti nizko nad bivši koruzni teren, potem pa tik nad tlemi drži, drži še čez kolovoz.

V bistvu spet nič ne razumem, ampak ratalo mi je in za filozofiranje s samim seboj nimam energije in se raje takoj spokam v LCja in domov še malo počivat…

Slabi dnevi se kar nadaljujejo. Je pa danes inverzija šele visoko gori, tako da je močan V čutiti v LJU vse do podna. Dimi na vevških dimnikih so vodoravno odrezani. In tudi v Kižlovki je kar čutiti nekaj vetra po dolini dol.

Ko prilezem na start (s tremi vmesnimi postanki, ko lovim sapo) pa seveda piha z leve od zadaj v hrbet. Postavim ob že znani proceduri, ki me spravlja ob živce tudi ob boljšem počutju: ko se pripnem, veter posvaljka padalo od zadaj in se moram izpeti in odrolati palačinko… in tako nekajkrat…

Prvi dvig delno v levo smer (bolj v veter) ni uspešen, saj padalo gre gor le napol in se potem zloži na tla. Naslednje pol ure sledijo spet palačinke in (ne)potrpežljivo čakanje, kdaj bo kakšen dih od spredaj.

Enkrat se vse poklopi (sem ravno spet vpet, z odprtim zadnjim robom padala in rahlo sapco od spredaj) in potegnem in speljem na robu, da me najprej močno splakne dol, potem pa z vetrom od zadaj odnese mimo LCja še malo čez kolovoz…

Roman Debevec : Če človek nima vseh informacij iz “zakulisja”, sploh ne sluti, kakšni podvigi se dogajajo zadnje dni v temle rehabilitacijskem centru… 👍 [16.11.2021 14:28]

Sem pa pošteno prešvican in vse teče od mene, ko tlačim padalo v LCja, čeprav je le nekaj stopinj nad 0 (5-8).