Smo se včeraj na poti domov pogovarjali, da gremo danes na Štajersko (ker bo bolje, kot v Z SLO). Jutranja napoved sicer potrdi postopno pokrivanje po vsej SLO, vendar bo na V to najkasneje, na Z pa že kmalu možne plohe. JZ, J vetra danes malo in še najbolje se mi zdi Malič (Erzo ima seveda večje cilje in formira ekipo za Ravno goro). Na koncu ostaneva sama z AMojco, kot edina kandidata za Štajersko.

Mojca me pobere ob 10.15 pri mojem Hoferju in potegne v Laško (jo moram ves čas bremzati, da mi ne pokvari popolnoma bonusa zaradi nespoštovanja prometnih predpisov in omejitev 😉 …). Lokovškov Frenk nama je že rezerviral mesto v kombiju, zato naju ne skrbi, ko se na pristanku zbirajo še ostali potencialni padalci (kjub temnim oblakom, ki rastejo okoli Maliča).

Prideta kar dva kombija in kmalu smo na poti gor. AMojca dvomi, da bo odletela v tako nakuhavanje, vendar na startu zgleda situacija precej bolj prijazna in ko jo še Joštov Srečko spodbudi (njemu bolj zaupa, kot nama s Frenkom in ostalim 😉 …), se le začne pripravljati. Tudi ostali so hitro pripravljeni za odlet in drug za drugim startujejo.

AMojca odleti med prvimi (ob viteški pomoči Frenka), potem pride Frenk še do mene, da mi bo sekundiral. Medtem ko se spravljam v (novi) zic, mi razmota štrikce, sam raztegnem padalo kar po cesti in ko spet malo pihne gor, potegnem hrbtno in speljem.

Malo ob vršnem grebenu drajsam sem in tja in opazujem oblake (nekateri padalci so že visoko pod njimi), ki so se sedaj malo umirili. Sploh proti Celju in Savinjski je še vse sončno, z rahlo kopreno. AMojca počasi pristane na uradnem.

Mojčin let

Po začetnem drajsanju grebena začnem bolj aktivno pobirati in ko sem čez 1300 (napačno se mi zdi, da je omejitev nad Savinjsko 1500) se zapeljem v vrtenju nazaj čez Malič. Potem z vetrom kmalu pridem nad Liboje, kjer zavijem bolj proti Z v smeri Vranskega. V tisto smer, kot tudi proti Dobrovljam in Goltem je sicer vse temno in zabasano, vendar je vse to še daleč stran. Počasi curim z občasnimi termičnimi popravki in se pripeljem do Prebolda (prav blizu šolskega terena).

Zoranov let

V miru pospravim in še malo počakam, da pride AMojca po mene.

Frenk pa je še kar nekaj časa jadral in nabral lepo število km.

Frenkov let

Zoran Gaborovič : Bravo… in hvala za asistenco 😊👍 [2.6.2024 14:50] Iztok Lorencak-Murki : Čestitke. Bravo Frenk. [2.6.2024 16:23]

Čez SLO za prvi junijski dan napovedan močan JZ in kar velika pokritost. Zjutraj je res tako, v Primorju in Istri pa napovedano dosti več sonca in manj vetra. Že včeraj se je AMojca prijavila za današnjo akcijo in videla sva Buzet ali Kaštelir, jutranja sveža napoved pa to samo potrdi. Tudi Erzo vidi Buzet in skliče zbor ob 10.30 na Vrhniki.

AMojca me pobere pri mojem Hoferju nekaj po 10h in zapelje kar mimo Vrhnike do Unca, kjer naloživa Mega, Erzo pa z Gracarjevim Jožetom z Vrhnike v drugem avtu. Še na Petrolu v Kubedu moramo čakati, da se pumpa sprosti in potem nas na start Zavoj AMojca pripelje ravno takrat, ko se Erzo spravi v zrak. Ker je veliko vetra (sunki 10-12) in ker tudi prisotni v zraku bolj visijo kot letijo, AMojca pa jasno pove, da v takem ne misli v luft, podaljšamo (še vedno po obvozu mimo Motovuna) na Kaštelir.

Tu pa piha dosti manj (5-6/7-9) in takoj začnemo postavljati. AMojca pridno groundhandla, Biljmanov Oliver vozi nad nami tandem, da klientka kar vriska, jaz pa se spravim v zrak šele po nekaj neuspešnih hrbtnih dvigih.

Končno zajadram (najprej skoraj scurim, ker se ukvarjam z inštrumentom, namesto z letenjem 😉 ) in se spravim nad start in vrtim in nabiram in curim in nabiram. Medtem starta AMojca in se hitro odpelje ven in na pristanek (spodaj se uspešno izogne večinoma zalitim travnikom doline…) saj ji je še vedno preveč živahno.

Mojčin let

Po postaji pove, da bo odpešačila gor sama, zato se spravi v luft končno tudi Mega, ki pa opazujem iz višav, kako skoraj scuri do tal, od koder pa se čudežno spet pobere…

Sam pa še kar jadram večinoma lepo nad startom. Enkrat celo dobim steber dneva, ki me odpelje preko 500m in že razmišljam, da bi odletel nazaj, pa me travniki v dolini, ki so pod vodo in ponekod prava jezera okoli Mirne (da je samo nekoliko dvignjeno cesto videti iz vode) hitro odvrnejo od te misli.

Po slabi uri se spravim dol in naredim toplega dinga.

Zoranov let

Robo spravim v senco in malo zaležem na sonce, da si odpočijem za drugo rundo.

Kmalu naredi toplega dinga tudi Mega.

Megov let

Igor Mrzlikar : A to si odskočil od tal? 👍 [1.6.2024 16:32] Stane Bajt : Mislim, da moje najnižje pobiranje kadarkoli. 14.8.21 mi je tudi uspelo pobrati skoraj s tal med letom s štarta Vršac-Kula v Srbiji, ampak tole danes je bilo pa res povsem s podna. Mogoče niti 20 metrov nad tlemi in ne na dinamiki temveč čista termika. [1.6.2024 22:11]

Mega pravi, da ima dovolj in začne pospravljati, sam pa ga posnemam, saj me je letenje kar malo zmatralo, počivanje na sončku pa prijetno polenilo…

Ko AMojca pride gor, tudi ona posedi, dokler se veter spet ne umiri. Pa ob najinem kibiciranju spet malo pohendla padalo in se spravi v drugo v luft.

Mojčin 2.let

Takoj, ko je na tleh greva z Megom dol po njo. Ko pridemo spet na start pa piha že precej z leve V, JV, da za tretjo rundo dviguje padalo kar pravokotno na start in je po odletu še hitreje na tleh.

Mojčin 3.let

Ko prideva po njo, ji je letenja dovolj, tako da po vrnitvi zgoraj na startu samo še pospravimo robo in se odpeljemo v Buzet na zaključno druženje v našo roštiljado, kjer se nam pridružita čez nekaj časa še Arhova Ingrid in Hlišev Andrej, ki sta letela na Buzetu.

Kakor je bilo AMojci danes letenje bolj zasoljeno, kot ob prejšnjih obiskih Kaštelirja, so bile tudi današnje pljeskavice v lepinji dosti bolj slane, kot prejšnjič 🙂 …

Nasprotno od napovedi je zjutraj še krasen sonček (in počasi naraščajoč JZ). Mojca pokliče, da se od Z že baše in nakuhava in da je treba čimprej na Koreno. Brez razmišljanja se spravim iz LJU in slalom po zabasani J obvoznici, da pridem pred ŠPH okoli 10.45. Vskočim k Mojci in Duletu in gor na Koreno. Erzo in Poje prihajata za nami.

Dol na start in hitro v pripravo, saj piha lepo gor, proti Z in J pa v približevanju vse grdo črno zabasano. Zbašem se v tangice medtem ko mi Mojca lepo naštima Rooka2. Hitro potegnem, ravno ko veter malo pomeša in mi zaklofa padalo, vendar ga po obratu lepo čutim in z malo telovadbe in pumpanja speljem.

Zunaj me nekoliko pogunca in čutim precej vetra, ob tem, da me kar drži. Peljem se naravnost ven, bolj v levo, kjer še ni vse pokrito in je videti modro nebo. Ko sem že mimo ŠPH, pa ostro v desno na uradni pristanek.

Zoranov let

Mojca je še v luftu in nad prednjo joško celo vrti, preden se ji vdre in pristane blizu glavne ceste.

Mojčin let

Med pospravljanjem prideta z Duletom spet do ŠPH in potem opazujemo Pojeta in Erza, ki štartata (na Slevici !!) in ju lepo gunca ob grebenu, preden zapeljeta z vetrom proti Brezju…

Erzov let

Andrej Erznožnik : Z dovoljenjem lastnika – [30.5.2024 12:02]

Jožetov let

Malo še počakam, potem ju grem iskati.

Danes je malo manj deževna napoved (z V tendencami) in najbolje se mi zdi, da bo na Štajerskem – vidim Malič. Pa ostalih z našega konca tisti konec ne zanima (nekateri pa bi šli, pa zaradi zemeljskih obveznosti žal ne morejo…), zato se pridružim zboru za Zavrh po 14h (čeprav sam navijam za dol se vreč s Korena – pa me ne uslišijo…).

Pri Škorpijonu sem prvi, potem pride Dušan, pa Mojca z Duletom, Gabor in kot zadnji Milanče v novi luksuzni (žal nadomestni) Škodi. Milanče ugotovi, da je pozabil padalo in se odpelje od koder je prišel, mi pa po nepotrebnem v 2 avtih (ker smo bili naštelani še za njega) gor (Mojca in Dušan peljeta).

Dule odpelje Mojčin avto dol, mi pa na start (jaz z najbolj zaresnim kompletom…), kjer nas pričaka Ana, ki je ravno pripešačila gor. Piha idealno nežno gor po startu (2/4). Takoj začnemo postavljati, s tem, da jaz želim najprej zaflikati manjšo raztrganino (ki sem jo pred 3 dnevi naredil tukaj, na Zavrhu in potem zagledal na Dobrovljah naslednji dan…).

Nikakor ne morem najti luknje, zato kmalu že vsi prisotni pregledujejo šuštečo površino Maestra2 (da me čimprej odstranijo s starta, kjer oviram letalno akcijo…) in najdejo (na mojem lepem krasnem skoraj novem Maestru2) še nekaj preglodanih lukenj od kobilic !!! Vmes se nam pridruži tudi Milan.

Ana mi spretno zaflika luknje ob pomoči Gaborja (hvala obema in ostalim), da komaj režem nalepke dovolj hitro… Potem pa v moj novi zic (medtem odleti Ana), potegnem in od prve speljem.

Do Trebelnika kar drži in malo pod grebenom sem okoli roba. Takoj za mano sta Dušan in Gabor. Mojca se zapelje bolj ven nad dolino in se nekaj časa tam še bori.

Mojčin let

Malo naprej dobim rahlo dviganje, da vzdržujem višino, potem se vrnem pod Trebelnik, kjer rahlo bolje nabira Dušan. Razmere so res nežne in le po m nabirava=vzdržujeva. Ana se je medtem še nekaj časa borila nad Dolom.

Anin let

Komentar leta: Mal tačke pretegnt… [29.5.2024 16:10] Franek Rakun : A so že dobre😉 [29.5.2024 16:21] Zoran Gaborovič : Hvala za flikanje padala  [29.5.2024 19:43]

Gabor zapelje naprej proti Dolu in jaz za njim, Dušan pa vedno bolj zgublja.

Dušanov let

Tudi Milanče kmalu pristane.

Milanov let

Gabor najde dviganje v kotlu malo pred Bistro in tesno skupaj vrtiva vsaj 1/4 h. On se potem zapelje v curaži naprej proti Javorču (po mojem bo šel, dokler bo šlo proti Vrhniki… vsaj tako zmotno mislim…), sam pa obrnem nazaj. Obiram kotanje in grapce in najdlje vztrajam nad Dolom, potem pa še malo nad Lazami, da se potem ves nizek zapeljem naprej v dolino, dokler gre.

Zoranov let

Med pospravljanjem pride Dule po mene, medtem ko so Mojca, Dušan in Milanče šli še enkrat gor z Vrhovnikovim Blažem, ki je vmes prišel na sceno.

Ko sva z Duletom spet pri Škorpijonu, vidim, da je Gabor tudi prišel nazaj na uradni pristanek.

Gaborov let

V drugo prva starta Mojca.

Mojčin 2.let

Dule jo gre iskati, medtem ko se Dušan vrže čez Borovnico = dolino in na osončenem pobočju Planince drajsa sem in tja… in nabira metre. Čakam ostale, da bom rešil logistiko, ko že pristane tudi Milan na uradnem.

Milanov 2.let

Dule se kmalu vrne z Mojco, medtem, ko Dušan še kar vrti in nabira in jadra (in ga vsi občudujemo na osvetljenem pobočju Planince 🙂 ).

Ko se javi še Blaž z bližnjega fuzbal placa, je dovolj šoferjev, da rešimo 3 avte, ki so zgoraj (Mojca, Milan, Blaž). Zapeljem jih gor z LCjem, medtem ko Dušan še vedno jadra (zdaj že preko Zabočeva pod Krimčkom). In še vedno jadra, ko se že peljemo dol. Zmagoslavno svojemu domu naproti 🙂 !!!

Dušanov 2.let

Komentar leta: Popravc.Istisnil vse kar se je dal-na koncu pa češnja na torti-pristanek doma. [29.5.2024 18:23] Roman Debevec : Jeee, stari! 👍 [29.5.2024 19:01] Zoran Gaborovič : Bravo Bravo, Bravo !!! A zdaj boš pa sam še domov letu al kaj 😜👍 [29.5.2024 19:01] Milan Velkavrh : Prelepo.Cestitke! [29.5.2024 19:33] Janez Kocjan – JanKo. : hudoooo! bravo! si neb mislu, da se da kej tacga sploh spelat! 💪😜 [29.5.2024 19:44] Zoran Gaborovič : @Milan: razumem tvojo bolečino, ampak rabim slikce za memoare 😉 [29.5.2024 19:46]

Danes da AMojca pobudo za Dobrovlje (no, v bistvu že včeraj 🙂 ), da se po dolgi letalni abstinenci spet malo poteši. Tudi meni se zdi, da bo tam še najmanj možnosti za plohe ali nevihte, ki so sicer potencialne povsod po SLO. Razen Škobernetovega Tomaža ni drugih interesentov.

Pri mojem Hoferju se z AMojco zloživa k Tomažu neka čez 11h in gasa do pristanka Dobrovlje (oblačna LJU pokritost se precej razredči, ko zapeljemo na drugo stran Trojan…). Tu naložimo še mlad švicarski par, ki kruza po deželah Balkana in obira starte (pa še vsa imena znata povedati na pamet !?).

Na startu sprva malo vetra (in 3-je padalci v štartni fazi). Mi trije se počasi pripravljamo, nekaj novih pride, veter rahlo jača (predvsem občasni močnejši sunki) s stopnjo osončenosti doline. AMojca pokaže, da res že povsem obvlada hrbtno vpenjanje in hrbtni dvig (Tomaž ji le malo pomaga pri razgrinjanju) in lepo odleti.

Za njo se spravim v luft jaz (ob Tomaževem sekundiranju) in na koncu še on. Z zicem sva si že kar domača in desno dobim neka dviganja, vendar se nad greben nikakor ne morem spraviti (medtem ko predhodniki kruzajo v višavah). AMojca po nekaj borbe pristane na uradnem.

Tomaž z nekaj več borbe in nekaj pobiranji na koncu poskuša še nad kamnolomom pod Goro Oljko, preden se dokončno preda.

Sam pa kar drajsam greben sem in tja in vrtim, a lepi stebri me rešijo visoko nad greben vsakokrat šele v okolici starta. Zadaj je vse pokrito in močno temno, proti Vranskemu se mi zdi da celo nekaj pada, tako da se na koncu odpeljem ven proti Polzeli. Vmes dobim lepo dviganje (proti temni bazi) in raje potegnem naprej z dovolj višine, da lahko pridem do gradu Šenek (čeprav proti vetru, kar drži in občasno zapiska…). Potem pa se spomnim, da imamo Tomažev avto zgoraj in je vprašanje, kdaj pridejo po mene… in raje obrnem in pospešeno (tudi +65) pripeljem na uradni pristanek.

Zoranov let

Zbrana padalska druščina na pristanku modruje ob partizanskih zgodbah, novodošli odhajajo gor, nekateri pristajajo, nebo pa se vedno bolj zapira. Tudi AMojca čaka spodaj na popravca v upanju na izbolšanje (skupaj s Frenkom), Tomaž pa enkrat vmes uide gor.

Tudi gori na startu potem še čakajo na izboljšanje in nekateri se tudi odločijo za start. Sam vmes dobim prevoz za rešiti Tomažev avto in ko pripeljem dol, AMojci Frenk ravno dostavi pice iz Afrike, Tomaž pa v dugo pristane.

Še malo modrovanja dokler se nam ob vedno večji temi in tudi grmenju ne da več čakati na izboljšanje in se odpeljemo via LJU.