Preden pridejo popoldanske nevihte nas Mojca skliče za zgodnji Zavrh (še vedno je V tendenca vetrov in zjutraj krasno sonce po SLO).

Ob 11h se zberemo pri Škorpijonu (parkirani Igorjev avto nakazuje, da že pešači gor): Potrebuješev Andrej, Mega in Suša, pa Bergantov Primož, Mojca, Milanče in še celo Iggy (po 15 letih pride na ogled starta…). Erzo in Poje prihajata 1/2 h kasneje.

Z Iggyjem se naloživa k Megu, ostali k Andreju in gor v vas. Med potjo na start (tovorim zaresno opremo) rahlo pihlja in nas prijetno hladi. Na startu, kjer nas pričaka Igor, piha idealno gor, na momente bolj, na momente manj. Takoj začnemo postavljati. Mojca mi razgrne Maestra2 še preden sem v oklepu.

Odleti Suša in ga močno spusti, vendar se zunaj za Trebelnikom pobere. Potem potegne Igor, takoj za njim še jaz in za nama ostali…

Z linijo direkt na Trebelnik pridem še najvišji okoli vogala in potem na mehurčkih vzdržujem višino do Škorpijona. V grabnu nad njim lovim neke mehurčke vedno nižji, dokler ne vrtim nad trebuhom za zadnjimi hišami, medtem ko pristaneta Igor in Milanče.

Milanov let

Še se borim mekaj minut, preden se jim pridružim.

Zoranov let

Med pospravljanjem se nam pridruži še Andrej.

Andrejev let

Mega je pristajal pri Pumpi blizu skupaj z Bergantovim Primožem.

Megov let

Mojca je z vetrom potegnila do zadnjih travnikov Dražice.

Mojčin let

Še malo dlje v to smer pa tudi Erzo in Pojetov Jože.

Erzov let

Jožetov let

Jože Poje : Včeraj bi se dalo letet ves popoldan, danes, ko je čas pa ne… [12.5.2024 13:12]

Milanče gre pobrat Mojco, jaz od Petrola pripeljem Mega in Primoža nazaj na pristanek, kjer potem nadaljujemo pomembno politično-ekonomsko analizo trenutnega stanja v svetu. Iggy pripelje Megov avto dol (si je premislil in raje ni tvegal), Milanče pa Andreja odpelje še po njegov avto na start.

Eni imajo danes velike načrte, jaz bi pa samo malo letkal za dušo (je še manj SV kot prejšnje dni, brez neviht in ploh po napovedi, bele bazice posejane po nebu povsod…).

Lokalna Jata se formira za Zavrh, jaz bi pa raje šel na Grmado (sicer bi v resnici šel še enkrat na Dobrovlje, pa ni interesentov…). In smo med mojim potovanjem proti Uncu že skoraj zmenjeni za Grmado, ko pade ugotovitev, da je preveč severne tendence in je baje bolje na Slivnico (kjer postaja sicer reče jug, pa tudi SV in SZ in,…).

Tako se pripeljem do Pumpe v Cerknico in Mega potegne gor. Vetrič piha vztrajno od zadaj dol, na momente pa tudi od V… po kar nekaj časa sončenja in modrovanja in razlaganja mimoidočim, zakaj se ne da odleteti, se z Megom odločiva za spust v dolino – z avtom. Prestaviva se na parking pri Jezeru, kjer pustim LCja in gor (in malo dol) na Čelo goro (nazadnje sem bil tu l.2019 !!!).

Štart je presenetljivo dobro ohranjen (pa saj ga tudi le malo padalcev obrablja – zato je pa več razgledovalcev, ki tacajo po našem filcu 🙂 ). Ker po tej konfuguraciji terena ne bi zvozil s težko opremo, sem v tangicah z Maestrom2.

Mega stoično postavlja Maestra po vsakem mojem neuspešnem dvigu in mi dviguje moralo (“ampak odleti res šele, ko boš padalo lepo začutil nad sabo; ne se metati čez rob. Raje ti 100x postavim, kot enkrat pobiram pod štartom…”). Res pa je treba tudi priznati, da je veter zelo švoh in ves čas obrača sem in tja (v bistvu ni generalnega vetra, le termika naredi kaj vetra) in le občasno pihne v pravi smeri gor.

Po vsaj uri, večinoma čakanja (vmes pride tudi skupina zgovornih pohodnikov, da ovekoveči razgled in opravi selfiranje), se le vse poklopi in Maestra stabiliziram nad sabo in me dvigne s tal še pred odsekanim robom.

Zunaj me kar dvigne in pojadram malo sem in tja (in iznad višine starta gledam, kako postavlja še Mega), zavrteti pa si kar nekako ne upam, saj so vsa dviganja zelo kratka in ko butne, raje lovim padalo… Potem se zapeljem stran od hriba v prekrasnem panoramskem preletu nad vodo in v dokaj močnem vetru kar nekaj časa pristajam pri LCju.

Zoranov let

Mega pa je uspel pobrati in se zapelje čez dolino in Rakek in Unec in seveda – pristal doma.

Megov let

Čeprav je bilo zame kratko, sem pa vesel kot radio, da sem po 5 letih kot “gibalno oviran starejši občan” sploh speljal s tega starta 🙂 (seveda po zaslugi Mega 🙂 ).

Ker je danes napovedanega malo manj SV kot včeraj, sem se nadejal popoldanskega jadranja na Zavrhu, pa me že zgodaj preseneti Erzo s povabilom na … Dobrovlje (včeraj sva modrovala ali bo na Ivanščici danes preveč vetra … in tja so bili namenjen s šoferjem Zdenetom…). Tako pa me poberejo pri mojem Hoferju: Poje, Erzo in Mega s šoferjem Zdenetom okoli 11.30.

Še preden obdelamo nekaj spominov iz mladih let, smo že zgoraj na startu (kjer se le Igor suši/preoblači na močnih sunkih vetra, saj je malo pred nami pripešačil gor). Občasni sunki so močni, sicer vetra malo (JV 1-3/6). Počasi tipamo situacijo, ko pričnejo prihajati tudi domačini…

Vendar kljub temo odpre današnji start Jože, takoj za njim je seveda Erzo in potem še Igor. Mega bdi nad mano, da po dveh podiranjih v tretje lepo odletim.

Takoj v desno v lepem dviganju in hitro sem nad grebenom. Še malo naprej od starega starta in ekspresno nazaj nad startom in naprej. Ker gre vedno hitreje, pri Letušu obrnem in se za nazaj zabijem v obtekajoči veter. Nisem verjel, da bom zvozil nazaj, saj občasno stojim na mestu (1, 2, 0, -5).

Pa le pririnem naokoli do starta in spet dviganje nad greben. Še malo drajsam sem in tja (mimo se vozijo vsi naši: Erzo, Mega, Poje,…), pa sprva kaj več nad greben ne morem nabrati. Potem pa končno le nekaj najdem (ves čas je čutiti močan V in občasno dodatno močno termiko) in naberem čez 1000. V dviganju kar naprej po poljžje v veter. Ko se mi v višavah (malo nad 1200) že zdi, da sem nad Polzelo (v resnici sem nad cesto pri Afriki), me začne spuščati in se ekspresno zapeljem nazaj proti grebenu. Ker lepo drži, kar zunaj potegnem (tudi 60+) do Vranskega, kjer pristanem proti močnem vetru na mestu po liftu dol ob bencinski pumpi.

Zoranov let

Ko pokličem Zdeneta, pove da ravno dostavlja Jožeta v drugo na start.

Jožetov let

Med pospravljanjem vidim na Live, da je Mega že v Gornjem gradu.

Megov let

In da Erzo prihaja k meni.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Sem skor scuru preden sem se odpravu za Vransko, eden pa je [10.5.2024 17:55]

Ko pospravi še on, pride Zdene po naju. Vidimo Jožeta, ki leti v višavah mimo nas, vendar se usmeri (kljub navodilom, naj gre v smeri Mega 😉 …) proti Tuhinjski.

Jožetov popravc

Jože Poje : Deset kilometrov letenja, samo da bi pristal! Pa seveda cel! 🙂 [10.5.2024 16:48]

Po videnem mi zapeljemo v smeri Mega čez Vologo, pa se ustavimo, da nam ga dostavijo, saj je vmes dobil štop.

Potem pa še po Jožeta in čez Kamnik v LJU. Super dan 🙂 .

Danes je napovedanega nekaj več JZ čez vso SLO in že včeraj je ideja za Istro, kjer bo vetra zmerno (dopoldansko grounhandlanje na Kaštelirju in popoldanski Buzet).

Ko jutranje sonce v LJU kmalu zakrijejo oblaki in je veter v Istri res še zmeren, je ta ideja tudi potrjena. AMojca je takoj za, drugi potencialni kandidati pa ne in tako bi se odpeljala sama iz LJU, če se ne bi v zadnjem trenutku z velikim veseljem pridružil še Škobernetov Tomaž.

Pri mojem Hoferju se zberemo in Tomaž pritisne na gas in skozi Koper do Belvederja, kjer zavijemo malo na levo v strme hribe, da Tomaž “preveri stanje” svojega posestva (medtem se z AMojco nabutava prvih letošnjih zgodnjih češenj 🙂 – fenomenalni razgledi in obujanje zgodb o velikih SLO aferah v bližini s Tomaževim vodenjem na lokacije… ) . Vse v krasnem sončku in redkih bazicah na modrini.

In naprej mimo Sečovelj na Istarski Y in po viaduktu na levo v Kaštelir in na start.

Nekaj ljudi že jadra na idealnem JZ vetru (5/8), na startu mogoče 5-6 avtov. Pride še Karlo, ki ima naročenih nekaj tečajnikov. Pripravimo robo in malo dvigujemo padala, medtem ko nekateri pridno vzletajo, in nekateri tudi toplandajo. AMojca zagrizeno vadi hrbtni start (po “metodi Zoran” 🙂 ) in ker je vedno bolj suverena, to poveže še s hrbtnim vpenjanjem 🙂 .

Ker ji gre odlično, se vpnem še sam in spravim v zrak (tangice in Rook2 Klemen). Nekaj časa lepo jadram sem in tja in na koncu še naredim toplega dinga ( 🙂 =toplandam).

Zoranov 1.topli dingo

Med groundhandlanjem enkrat vmes odleti tudi Tomaž, ki pa pozabi telefon v avtu, tako da se ne moremo skombinirati s prevozom (ne vemo, kje je…) in nazadnje sam pripešači nazaj na start – AMojca pa še kar vadi in vadi.

Potem jaz počasi pospravim Rook2 in vzamem Maestra2, da še tega preizkusim (v malo manjši živi vagi in tangicah). Malo še skupaj dvigujemo, potem odletim in jadram slabe 1/2h (v začetku skoraj scurim in se le s “požrtvovalno borbo” spet spravim nad start). Vetra je sedaj nekaj več, obrnil je na J (in tako obliva pobočje pred startom). Zviška opazujem nekatere, ki toplandajo (vsaj trem ne uspe in Karlo in ostali jim pomagajo obirati padala iz trnja in borovcev…). Potem tudi z Maestrom2 lepo toplandam.

Zoranov 2.topli dingo

Veter je rahlo upadel (še vedno piha striktno z leve J), zato se tudi AMojca odloči za start po enem od svojih naslednjih elegantnih hrbtnih dvigov. Nekajkrat zavjuga sem in tja in potem se zapelje bolj ven in pristane.

AMojčin let z elegantnim hrbtnim dvigom

Sam se še enkrat spravim v zrak, vidim, da je pristala v skrajno levem delu dolinice pri lovski preži. Sam se zapeljem (ne drži več kaj dosti) na desno do standardnega pristanka ob cesti.

Zoranov 3.let

Kmalu pride dol Tomaž po mene in počakava še Mojco, da pripešači do naju… in še enkrat gor na start.

Sam se javim za šoferja in počasi pospravim robo, Mojca in Tomaž (sedaj z novim Ikumo 3P) pa v zrak. V miru pospravim, medtem ko Moca lepo jadra.

AMojčin 2.let (spet z natreniranim elegantnim hrbtnim dvigom in rikverc vpenjanjem)

Ko pristane(ta), se zapeljem dol po njiju in nazaj gor še na eno rundo (sicer oba že malo cincata, vendar se nazadnje le odločita za akcijo), čeprav je vetra sedaj že bistveno manj in nikogar več ne drži.

AMojčin 3.let (suvereno elegantnega hrbtnega dviga in rikverc vpenjanja več ne omenjam 🙂 )

Še zadnjič se zapeljem dol, kjer pospravljata, potem pa se zapeljemo v smeri Buzeta (v to smer predvidevamo manjšo gnečo vračajočih turistov ob koncu prvomajskih počitnic…) v vmesnem nervoznem iskanju kakršnega koli prehranjevalnega objekta.

Pa ga na koncu le najdemo v Buzetu na standardni lokaciji, kjer si dobro potešimo lakoto…

Pozna pot proti LJU je presenetljivo brez kakršnekoli gneče…

Po jutranjem optimističnem sončku v LJU se hitro vse pokriva. Eni se dogovarjajo za Zavrh, drugi za Dobrovlje, saj naj bi bilo tam lepše. Ko smo že usklajeni za Dobrovlje, pa se baje tudi tam slabša in odpoved (Erzo). Potrdim tolažilni Zavrh, ko me AMojca pokliče, da bi pa vseeno šla na Dobrovlje, še prej pa malo groundhandlala. In odpovem Zavrh (saj kamere na Vranskem res kažejo lepo sonce, v LJU kotlini pa je vse temno zabasano).

Poberem AMojco in z LCjem mimo Vranskega do Polzele (z rahlim tavanjem sledeč navigaciji…) do gradu Šenek (DSO) kjer se nama pred DSO pridruži Frenk na lepem sončku in ob rahlem pihljanju po griču gor.

Pomagava AMojci razgrniti padalo in potem nekaj uspešnih hrbtnih dvigov s kratkimi poleti v dolinico pod pobočjem. Midva ji pridno asistirava in soliva pamet. Potem se trening malo ustavi tudi zaradi spreminjanja smeri vetra. Še zadnji dvig in potem se spravimo v avte in proti Braslovčam (kjer si vmes AMojca pridobi na potencialni test še en lahek odprti zic) ter pod Dobrovlje in gor na start (kjer že čaka Frenk) z nekaj padalci v pripravi.

Pomaga mi postaviti Maestra, medtem ko se po več kot mesecu dni spet spravljam v svoj tazaresni oklep. Vetra je malo, vendar vsaj piha rahlo gor, tako da v 2. hrbtnem dvigu uspem odleteti. AMojca malo za mano, za njo pa še Frenk.

Ob pobočju proti J do pod stari start, kjer se borim za vsako dviganje, vendar nad rob ne pridem. Nazaj v curaži in potem ven proti pristanku, kjer ravno pristaja AMojca.

Mojčin let

Pa le najdem nekaj dviganja in poskušam zavrteti in iščem in se borim še dobre 1/4 ure, da na koncu le ponižno odcurim na pristanek.

Zoranov let

Kmalu je pri naju tudi Frenk.

Frenkov let

V gosti travi pristanka se mi je ob nabiranju padala iztaknila ročka rezerve, tako da imam sedaj še kar nekaj dela preden bom pospravil. AMojca in Frenk pa hitro dobita prevoz za 2.rundo.

Le nekaj časa se po pospravljanju še uspem posončiti na klopci, ko pristane AMojca že v zlivanju vetra dol po hribu (na startu je že pihalo rahlo dol, na pristanku pa piha od hriba dol pravokotno na pristajalni travnik).

Mojčin 2.let

In potem še Frenk.

Frenkov 2.let

Ko pospravita, me zapelje Frenk gor po LCja, medtem ko se AMojca v čakanju še malo posonči na popoldanskih žarkih.