Danes je napovedanega še več JZ (ob rahlo večji dopoldanski pokritosti).

Ko pridem v Kižlovko, je kar nekaj vetra po dolini gor. Na startu tudi precej, vendar pa je manj sunkovit kot včeraj (ni toliko termičnega dodatka, kot včeraj v sončnem opoldnevu).

Ko na vetru postavim zidek kar iz kepe, sem malo nervozen…

Po prvem hrbtnem dvigu in obratu me takoj vzame, drži, le počasi spušča naprej, … pa nobenega rodea, tako da samo mirno stopim na tla.

Danes pa napovedanega veliko JZ v lepem sončnem dnevu.

Ko pridem v Kižlovko okoli 12h (prej ne morem: zemeljske obveznosti in primarna terapija ), pa vetra ni toliko, kot včeraj, sploh pa ne takih sunkov.

Na vrhu griča ga je vseeno več in tudi občasni sunki. Eden od takih sunkov je dovolj, da ga iz kepe namestim v zidek. In ko naslednji sunek jenjava, hrbtno dvignem. Po obratu me z mesta dvigne v luft in nese počasi ven in gre kar gor, gor… Potem me sunkovito spusti, pa spet nabije gor in kar nosi proti potoku in meji iz drevja, čeprav se s tem ne strinjam in prepričujem Rooka, da hočem v desno proti LCju. Še enkrat me nabije malo gor in takoj spusti dol in potem sem že pri LCju.

Moja tukajšnja največja višina (žal je track ne prikaže realno) in tudi časovno najdaljši let…

Danes napovedan krasen dan z okrepljenim JZ. In ko odhajam s terapije v KIžlovko je tudi res že precej vetra.

Ko stopim iz LCja, kar močno pihne po dolini gor, na kratko pa se popolnoma umiri. Ves sneg je pobralo in zato je spodaj poglobljeno močvirje, pobočje pa blatna trava. Start pa je sonček že skoraj posušil. Sunki vetra so lepo po griču gor in tako močni, da iz kepe brez problema postavim zidek.

Ob pojenjajočem sunku Rooka lepo hrbtno dvignem. Po obratu me dvigne s tal, za robom pa nabije gor cca 5m kot še nikoli. Komaj me spušča naprej, ko sunek oslabi, pa normalno naprej in močno proti tlom. Kar še nekaj jojo goredole preden pridem do LCja.

Danes pa že kmalu dopoldne začne kukati sonček skozi oblake in hitro v Kižlovko.

Sneg se že spreminja v plundro, ko rinem gor. Piha rahlo po gričku gor. Idealno.

Postavim še (od včeraj) vlažnega Rooka in potegnem (premalo vetrčka za hrbtno), vzorčno odletim že po dveh korakih. Lepo mirno drži, drži nad zimsko idilo (ptičja perspektiva), tako da šele mimo LCja pristanem v plundro (žabja perspektiva)…

V skladu z napovedjo ponoči uliva, zjutraj se to spremeni v snežni metež, ki kmalu nasuje nekaj cm mokrega snega.

Erzo provokativno pokliče, da je že rešil dan in kaj, da čakam.

Erzo: ko sem 6.40 le poskusil od doma, je začelo zlivati, da sem šel kar nazaj noter in počakal sneženje, v katerem se je dalo odletet, v zraku pa gledati nisem mogel tako močno je snežilo. Ko pridem do avta je blo na šajbi 3 cm snega!

Ampak jaz verjamem v napoved, da bo ta metež čez dan ponehal in grem ob 13h (še vedno v sneženju) najprej na redno terapijo. Na poti domov le še rahlo sneži in takoj v Kižlovko.

V mokrem snegu (ki ga je cca 15 cm) le počasi racam po spolzkem terenu gor. Na startu pa piha dol. In postavim in čakam na gor ali vsaj nulo, pa tega ni. Hladen zrak se bolj ali manj močno zliva v moj vrat, mogoče kdaj z desne, kdaj pa potegne z leve.

In potem se začne šele prava Kalvarija: Rooka posvaljka od zadaj, izpnem, grem odrolat, malo držim, da se umiri, naravnam vedno bolj coto, vpnem… In ko se mi zdi nula potegnem… pa sploh ne gre gor… in to se ponavlja drugič, tretjič, četrtič… Vedno bolj sem zmatran od tacanja po spolzki plundri, cota vedno bolj mokra… moja vmesna čakalna doba vse daljša…

Ko se obrne vsaj deseti poskus, pa se nenadoma obrne veter, ki butne od spredaj. Seveda ravno naštelavam coto in to zamudim. In potem čakam na naslednje butanje od spredaj, kar mi da še vsaj dvakratno vmesno izpenjanje in naštelavanje od zadaj posvaljkane cote…

Potem pa le enkrat vpet dočakam, da butne gor in mi gre cota počasi nad glavo in pred robom speljem in se zapeljem v dolinico…

Zmatran za umret… skozi oblake pa zasveti sonček…