Danes pa je na sporedu dež z možnostjo snega tudi do nižin.

Zjutraj se že zgodaj zbudim in vidim, da so pločniki še suhi. Potem nekaj po 6h priletijo Erzovi Hribi (seveda, on se drži metode NNNP).

Erzov NNNP let – 467 zaporedni dan serije

Pri nas so pločniki še vedno suhi. Med preverjanjem radarske slike pa vidim že kapljice na asfaltu. Hitro v skafander in v LCja, ki je že ves moker.

Do AC dežuje, proti Sostremu samo še rosi, v Kižlovki pa samo močvirje s travnato mokroto in komaj kakšna kapljica (sploh, ko si nataknem čelado, ne kaplja več po glavi).

V napetosti gor, kjer se hladen zrak rahlo steka dol po griču. Postavim, malo počakam (vsi trakci itak visijo dol pod težo mokrih kapljic), potegnem, kolikor zmorem (v drugo najbrž ne bom imel šans – zagotovo bo cota že preveč mokra, ali pa se bo ulilo na polno) in padalo gre počasi gor, pa le spleza nad mene in speljem po šolsko. Pa nepričakovano lepo drži.

Zoranova vsakodnevna terapija

Ko se odpeljem v potok, zacinglja lajkič od Frenka, ki je tudi ravnokar rešil situacijo…

Frenkov 206 zaporedni dan serije

Zjutraj Erzo lobira za Lijak, vendar me tja ne vleče, saj je napovedana nenadna sprememba vetra v močan JZ. Pa še dopoldanske slike iz Vipavske kažejo vse temno in zabasano že na višini grebenov. Erzo obljublja izboljšanje, pa me ne prepriča (vendar se kasneje izkaže, da je bilo res bolje, kot je kazalo).

Zato čimprej v Kižlovko, kjer pa ni nobenega vetra, vse pokrito in vlažno. Na startu še dodam mokroto Rooku in čakam, da bi vsaj kaj dahnilo po griču gor. Pa diha večinoma z leve in od zadaj. Ko pa res malo dahne gor, potegnem, pa padalo sploh noče gor in omahne na stran.

Še enkrat postavljanje in nova doza vlage. Zdaj ob podobni sapci gor padalo gre (s težavo) nad mene in se zapeljem v dolino. Najprej me za prelomom zelo spusti, potem pa tik nad tlemi drži.

Zoranova vsakodnevna rehabilitacija

Ko hitro nabiram (da ne bo še več vlage posesano iz močvirja), pa čutim lahen vetrič po dolini idealno gor in pokaže se celo sonček.

Potem se odločim za ogledovalni izlet po novih startih (Erzovih, predvsem od zadnjega leta) med Grosupljem in Višnjo goro. Žal bi mi le eden ustrezal v trenutni rehabilitacijski fazi (ostali so položni ali terasasti ali oboje), vendar tam piha veter močno po griču dol.

Danes napovedan dež z neko luknjo dopoldan v LJU.

Ko se zjutraj vozim na terapijo, rahlo rosi in ceste so mokre. Ko se vračam enako, vendar je nebo malo bolj svetlo kot prej. Hitro v Kižlovko, kjer ob mojem prihodu celo neha rositi.

Ko postavim Rooka (nekaj zadnjih dni suhega kot poper) na tla, kar začne piti mokro travo in se spreminjati v coto. Vetra nobenega (normalni in mikrotrakec visita mokra negibno dol, izdihana sapa pa kaže rahlo gibanje po griču gor).

Potegnem naprej, padalo gre počasi gor, pa zagrabi in speljem šolsko lepo. In kar drži, drži… celo čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija

Ko Rook leže na tla, popije s trave še dodatno porcijo mokrote (vendar je še vedno dokaj suh, v primerjavi z svojimi najslabšimi dnevi, kakšen mesec nazaj…).

Ko odpeljem iz doline, pa že nekaj večjih kapelj, ki se na poti spremenijo v pomladansko plohico…

Danes pa rahlo poslabšanje: bolj ali manj vse pokrito, dežja še naj ne bi bilo, bi pa naj nabijal močan JZ.

In po terapiji hitro v Kižlovko, da ne bi bilo kakšnega presenečenja. Po dolini vetra skoraj ni (čeprav so višje AVP po SLO že vse rdeče), vendar pa piha izmenično iz različnih smeri (kot običajno).

Ko nosim sebe in robo gor, sem kar malo napet, od kje bo kaj prbilo, ampak vse je zaenkrat še nežno. Cikli na startu se spet menjavajo, ko raztegujem Rooka, s tem, da je tisti iz V precej daljši, kot tisti, ki dahne po pobočju gor (ni pa danes nič sape v vrat od zadaj).

Potegnem v pravem trenutku in kar stopim v zrak in me lepo drži vse do LCja.

Zoranova rehabilitacija

Ko se peljem proti domu, pa je čutiti vedno močnejše sunke vetra, ki občasno kar pometajo po tleh…

Po jutranji Soči se hitro odpravim še v Kižlovko (da ne zamudim terapije), saj se že konkretno dogovarjamo za Zavrh.

Kljub napovedanemu SV je tukaj povsem mirno, sončno, z rahlimi vetrčki idealno po griču gor. Pritovorjenega Rooka samo odložim v rozeto, se rikverc vpnem in na vetrčku raztegnem v zidek. Potegnem hrbtno, ko pihne močneje (pa še vedno lepo zmerno), se obrnem in stopim v zrak.

Lepo drži, vse do kolovoza, kjer po novem parkiram LCja (saj je prvotni parking že pošteno preoran in se mora narava malo zaceliti…).

Zoranova vsakodnevna terapija

Naberem, v LCja in počasi proti Vrhniki.