Po primarni terapiji me Erzo že pokliče, kdaj da lahko pridem na Vrhniko za na Grmado in kar takoj predlaga zbor on 12h (kar lahko potrdim). Vreme je po jutranjih meglah dokaj sončno, z rahlo inverzijo na 600 in generalnim V, SV ter močnejšo burjo zjutraj, ki naj bi čez dan izvenela.

Na zboru se le jaz presedem k Erzu, saj je že cela predhodna (!?!) nenapovedana ekipa (Poje, Mega in Emil) na Grmadi. Baje so šli prej, da fiksirajo steber za postajo (kar pa jim ne uspe, saj so kajle predebele, Mega pa je pustil v avtu spodaj svoje osnovno sredstvo, ki bi edino lahko pomagalo rešiti problem – službeno gozdarsko sekirco…). Tako morajo pač odleteti … in takoj pocurijo v močnem vetru z leve okoli roba.

Emilov predlet

Megov predlet

Jožetov predlet

Ko se z Erzom peljeva k Balam, srečava pred mostom odhajajočega Emila, potem pa se pri Balah samo še preloživa k čakajočima Megu in Jožetu. Ko Mega spelje, pripelje še Jean, se stlači k nam… in gor.

Na startu piha večinoma z leve, vendar se smer vedno bolj obrača tudi po poseki gor. Jean takoj postavi, precej razmetavajoče odleti, zacuri, pa levo hitro spet pobere. Drugi je Erzo, ki ga še bolj razmetava in celo postoji na robu (mogoče bi kar podrl…), da se potem le vrže čez rob in sledi Jeanovi usodi.

Mega in Jože sta medtem z ošpičenimi kajlami fiksirala drog in Mega že lahko sekundira pri mojem odletu.

Na srečo pride pravi interval, saj me ob prvem dvigu in začetnem premetavanju po startu odlifta na robu (res pa imam sprva kar težavo spraviti noge v kokon). Potem odletita še Jože in Mega.

V zraku je spredaj pred startom čutiti kar veliko vetra, ki ga enkrat instrument kaže z leve, enkrat z desne, ampak dviguje pa lepo, tako da sem hitro čez 1000.

Potem pa drajsam(o) levo in desno in naprej in nazaj. Enkrat so višji eni, drugič drugi (no, jaz sem večinoma v spodnjih nadstropjih), eni se potegnejo bolj proti Grčarevcu, drugi manj. Tako se počasi nabira polna ura in ko naredi cin, se zapeljem še daleč ven nad Jakovico in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Jean pri Balah in izgine, še predno sam pospravim in pridem do preostalega Erzovega avta.

Jeanov let

Mega je pristal nad cesto.

Megov let

Erzo pa bolj proti Hasbergu, kjer ga naloživa z Megom.

Erzov let

In gor po Pojetov in Megov avto, medtem ko Jože pristane na Polju daleč proti Grčarevcu.

Jožetov let

Jože Poje : Bolj razvleč pa ne znam. Samo da je čez 20 km. [29.10.2024 14:58]

Sam prevzamem Jožetov avto, ga poberem na obcestnem parkingu pred Grčarevcem, kjer čaka tudi Erzo in na Vrhniko.

Letenje dosti nad današnjimi pričakovanji 🙂 .

Ker je danes napovedan lep dan z naraščajočim JZ po višini in čez večino SLO (in je poleg tega še nedelja), je nujno treba nekam iti. JZ del SLO bo oblačen, zato razmišljamo o Gorenjski, kjer bo vseeno nekaj manj vetra. Z Erzom se zgodaj dogovoriva za Zabreško planino pod Stolom kjer že dolgo nismo bili (kot tudi sicer po Gorenjski…), saj imamo zemeljsko podporo rešeno z Lučko.

Prvotno prijavljeni Pojetov Jože odpove, Delux pa v Elektrika naloži še Lučko in Erza in jih pripelje na britof pod Šmarno goro, kjer jih čakam. Še sam se preložim v Elektrika in proti Radovljici. Danes nisem povsem svoj, saj se že od jutra počutim dokaj čudno in o tem tudi obvestim soudeležence…

Res hitro smo z AC v Žirovnici in ob jezerčku na začetku doline Završnice. Ogromno avtov in nedeljskih pohodnikov in sprehajalcev. Mi ujamemo pravi interval za prost prehod skozi rampo in po gozdni cesti vijavaja strmo gor do rampe pred planino.

Ko se pripravljamo, se pripelje še nekaj avtov znanih in nepoznanih gorenjskih padalcev, s katerimi je bil prej v stiku Erzo in so mu potrdili, da je ta štart prava izbira za danes. Počasi odpešačimo mimo planšarije po strmem travniku na zgornji del in začnemo postavljati.

Gorenjska je vsa v soncu in jesenskih barvah, le Stol in najvišji vrhovi Karavank za nami se skrivajo v bazah. Kmalu prvi odletijo, pa tudi mi trije smo pripravljeni. Poslovimo se od Lučke. Odletim prvi od naše trojice pod Borisovim budnim očesom 🙂 .

Nikakor ne morem pobrati (nekateri so že visoko pod Stolom, nekateri niže, jaz pa drajsam po kucljih pod planino. Nekajkrat celo naberem, še največ, ko grem malo v kotel proti Ajdni, kjer iz nižav pobira Delux. Pa spet padem iz dviganja in še tavam sem in tja, da se le nekako obdržim na višini planine okoli 1200.

Po debele 1/2 ure obupam in se zapeljem na prednji greben nad Žirovnico, saj vidim, da jih je nekaj tam vsaj malo pobralo in drajsajo po grebenu. Tudi sam spredaj pred grebenom nekaj naberem in potem oddrajsam ob grebenu do Begunj (za Sv.Petrom). Sedaj pa še eno rundo nazaj (nad mano se mi na grebenu pridruži tudi Erzo) do Žirovnice. Erzo podaljša naprej, dokler gre.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Debelo uro se matram zgolj s fly me, ko ni oudie crkne oz se ne postavi GPS in res ne razumem, vsaj tist vario bi lahko delal…. potem pa se na Rebri zbudi iz sna [27.10.2024 21:53] Marko Vukelić : Letis ko lud , 26 letova Tebi je sezona 10. misec 😅 [28.10.2024 02:22]

Jaz pa obrnem in četro stranico zaključim v Begunjah na uradnem pristanku pod Petrom.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, se mi na pristanku pridruže še Delux.

Borisov let

Sky Rider : Nizki, uživaški oblaki. [27.10.2024 18:36]

In kmalu sta tukaj tudi Lučka in Erzo, da se zapeljemo na zaključno druženje v restavracijo na letališče.

Zjutraj v LJU še vse megleno in gnilo (popoldne naj bi se zboljšalo). Napovedanega je kar nekaj JZ, ki bo z višino naraščal. Ko skeniram vremensko situacijo, je še vse v meglah oziroma v bazi (Vipavska, Notranjska…), ampak Erzo začne priganjati, da je nekam treba iti čimprej (ura je cca 11.30).

Strmca je še znosna, pa v bazi, Vremščica je pod bazo, pa skoraj nič vetra (2/4 J). Posvetujem se z Rajkom, kako se mu zdi Vremščica s hišnega praga, pa ga nič preveč ne vleče nikamor… Erzo pa neha čakati na dejstva (edino pametno) in skliče zbor na Vrhniki za 12.20. Še Delux potrdi, ko se že vozim dol v popoln zastoj na Kozarjah, ki ga delno obvozim po stari cesti čez Dolgi most (kar mi zamudo 17 min zmanjša na 1 min).

Zamudi pa Delux (da Erzo spet nervozen ratava…). Še Mega naj bi pobrali na Uncu (ko Erzo pohodi gas z Vrhnike), pa vmes pod nujno odpove, saj so ga popolnoma prizemljile nepričakovano nujne zemeljske obveznosti 😉 .

Med vožnjo sporočimo Rajku, da gremo na Vremščico (malo se po kameri tam temni oblaki dvignejo, veter je narastel na 4/5,4 – medtem ko je Strmca že okoli 9, pa še vedno v bazi…). Rajko kmalu potrdi soudeležbo Gorazda in njega in na parkingu pri Brežcu se nam priključita v Erzov avtodom 😉 .

Previdno pelje Erzo na Zgornji start na sam vrh v pričakovanju nepremostljive luže, ki je ni. Ko izstopimo, so oblaki lepo nad zgornjim startom, vse pa deluje še dokaj gnilo. Ampak, ko stopimo na rob, nas sprejme “idealen” veter, katerega sunki že skačejo čez 8.

Takoj postavimo in v luft Erzo in Gorazd in v 3.poskusu tudi jaz pod supervizorstvom Deluxa, ki poskakuje po startu in kroti svojega majčkenega KodeP (samo tega ima danes sabo)…

Erzo pa že kmalu ujame toplega dinga.

Erzov toplanding

Najprej lepo zajadramo sem in tja po pobočjih med zgornjim in spodnjim startom (pa še malo čez). Sprva je tudi malo posijalo sonce skozi luknje v oblakih in nam obetalo, da bomo lepo pobirali.

Medtem Delux pridno štartuje in nabira tople dinge.

Borisov 1.let

Borisov 2.let

Borisov 3.let

Borisov 4.let

Potem pa se oblaki spet zgostijo in vetra je vedno manj. Prvi zacuri Gorazd in se odpelje proti letališču.

Gorazdov let

Potem pridem prenizko jaz in se mu pridružim na letališču.

Zoranov let

Kmalu za tem se nama pridruži tudi Erzo.

Erzov 2.let

Rajko pa je potegnil malo čez pisto bliže svojemu avtu in nas pride iskati, medtem, ko pospravimo. Jasno je, da moramo še enkrat gor, saj vidimo v zraku 2 padalca (familija Kurnik), ki drajsata sem in tja spet višje nad grebenom. Pod Piko poberemo še Deluxa, ki je zadnji let podaljšal v nižino.

Borisov 5.let

Ko pridemo gor (nekateri z namenom, da bomo/bodo zgolj šoferji, saj je vmes veter spet upadel), pa je na robu spet obilica vetra, da takoj vsi spet začnemo postavljati (sam sem hotel v drugo s tangicami, pa so me zaustavili, saj je vetra spet za pravo jadranje).

Zaradi svojega štorkljanja v avto in nazaj vsled menjave opreme, sem tokrat zadnji (prihandla pa do gor Boris, ki nadaljuje s serijo toplih dingov – startuje pa s skalce na samem vrhu…

Borisov 6.let

Ko speljem, kar lepo zajadram, čeprav se mi zdi, da me kar nekaj bremza … dokler mi Delux ne začne s tal vpiti (in ga končno razumem), da imam zavozlane štrikce.

Borisov 7.let

Res mi od sredine proti levi kar močno vleče dol zadnji rob in to nekako poskušam kompenzirati s komandami, ampak to ni to…

Poskušam pobrati, da bi prišel gor in toplandal, pa se uspem spajsati komaj za nekaj m. Padalo sicer obvladujem in se mi ne zdi nič kritično, ampak jadranje ni, kot bi moralo biti.

Medtem Gorazd, Erzo in Rajko počasi zacurijo.

Rajkov 2.let

Erzov 3.let

Sam pa se zrajtam, da je tukaj vendar tudi Spodnji start, za katerega pa imam z malo truda dovolj višine. In tako ujamem že drugega toplega dinga v zadnjih dneh 🙂 .

Zoranov toplanding na spodnjem startu

Takoj, ko sem sesul padalo, so se zamotani štrokci sprostili in spet lahko potegnem.

Boris pristane v zadnjem podaljšanem letu pod Piko, kot je prej.

Borisov 8.let

Jaz pa še nekaj časa jadram sem in tja in se potem v curjenju na koncu zapeljem do letališča.

Zoranov 3.let

Med pospravljanjem ostali rešujejo logistiko in gredo gor po oba avta. Erzo pa seveda ne bi bil Erzo, če ne bi še enkrat odletel (saj je dovolj šoferjev tudi brez njega 🙂 ).

Erzov 4.let

Boris pobere z avtom najprej mene, potem pa greva še po Erza.

In proti domu, ves čas z namenom, da bi se nekako še lotili zaključnega druženja (vsaj s pijačo, če že ne tudi s picami). Pa je, po eni strani problem časovni pressing, pod katerim je Erzo zaradi prihajajočih večernih zemeljskih obvez (temu pressingu bi se komot izognil, če bi se odpovedal npr.zadnjemu letu 😉 ), po drugi pa moje upiranje prehranjevanju, saj moram malo zbiti letalno težo, ki je v zadnjem času narasla čez predvideno zgornjo mejo…

Ampak na koncu si pred Vrhniko Erzo in Delux na daljavo naročita želeno, jaz pa se s slinami v ustih poslovim v svojem nepreklicnem vztrajanju…

Kmalu nas pa že pričaka Rajkov filmček današnjega druženja:

Danes še bonus dan pred poslabšanjem (zjutraj sonce po večini SLO, razen v zamegljeni LJU). Bil naj bi podoben JZ kot včeraj, pa izmerjena kar močna dvojna inverzija. Ideja je Kovk (Erzo), ali tudi Strmca (jaz).

Zbor ob 12.30 na Vrhniki, kamor se vozim že s skepso za Kovk, saj je Vipavska vsa zelo pokrita.

Ko se zbiramo pod Petrolom (Dušan, Erzo, Gracar, Milanče in jaz) začnemo parlamentirati kam (saj je tudi na Strmci veter na hitro pojačal na 9), čeprav je tam naokoli še lepo sonce. Tudi o Racni razpredamo, pa nas Emil po telefonu ustavi, saj je na Slivnici 13, kar bo po njegovem premočno za Racno… Na koncu se odločimo za Vremščico in se ob odhodu (Milanče odstopi) zbašemo v LCja le ostali štirje.

Za nami prihaja še Mojca (saj tudi prejšnji peti kandidat Mega odstopi) z namenom, da se nam priključi na izvozu Logatec (kjer najdemo novo zborno mesto, ker je staro zablokirano), pa se Mojca odloči, da gre dol s svojim avtom zaradi neodvisnosti.

Med potjo se cilj Vremščica (kjer smo dogovorjeni s Kraševci – Rajko in Gorazd) spremeni v Slavnik, saj domačina zaradi pokritosti in vedno močnejšega Z ne verjameta več v Vremščico.

Za pumpo v Kozini Mojca parkira svoj avto in se stlači k nam. In gasa gor na Slavnik in s terensko vožnjo na sam start.

Postavljamo hkrati z Gorazdom in Rajkom (Mojca mi raztegne, še preden se dobro obrnem 🙂 ) ob idealnem JZ 4,5/6,5 (ki pa je v naraščanju) po pobočju gor.

Drug za drugim odletavamo (Gorazd, Rajko, Erzo, Zoran,…) ob Erzovem in Gracarjevem dokumentiranju.

V zraku sprva tipam, saj je občasno kar živahno, vendar hitro najdem dviganja in se pridružim Erzu v višavah ob Grmadi. Rajko se hitro pobira iz nižav, Gorazd pa odpelje ven nad ravnino, kar pa se mu ne izide in žal prvi od nas (pre)kmalu zaključi.

Gorazdov let

Miran Majerič : Kaj dogaja, da te Rajko zadnje čase prehiteva? [22.10.2024 16:10] Gorazd Širca : Boljši je! Saj je cajt,da pokaže ,da je mentor še dober a ne.Lp. [22.10.2024 16:48] Dušan Štusej : 72 let ni 52 [22.10.2024 17:45]

Eni se držijo bolj vrha Slavnika in Grmade in jadrajo nad vrhovi (Mojca, Dušan, Gracar), drugi nabiramo km vzdolž grebena do AC in nazaj (nekateri že nevarno nizko).

Sam pred AC prvič obrnem in se nizek priplazim pod Grmado, kjer spet naberem in se pridružim ostalim nad vrhove. Podaljšam mimo štarta še nekaj naprej od Podgorja. Drugo rundo proti Prešnici obrnem že prej, saj mi je danes cilj, da toplandam in ne bi rad predčasno scuril.

Ob Grmadi in pred startom nabiram spet nad start in ko se napolni ura, zapeljem nazaj proti koči in pristanem vesel kot radio zraven LCja.

Zoranov let

Komentar leta: Evo, po dolgem, dolgem času končno spet en topli dingo 🙂🙃 [22.10.2024 16:01] Janez Kocjan – JanKo. : ooopa!💪 top!👍 🙌😜 [22.10.2024 16:00]

Ko pospravljam, naredi toplega dinga tudi Rajko in oba avta sta rešena.

Rajkov let

Gorazd Širca : Spet si zmago. Bravo, ma ne po viši! [22.10.2024 16:12] Rok Brdnik : Ne gre vse naenkrat! mic po mic po malo! LP [22.10.2024 19:03] Sašo Golob : Še zadnjo smetano pobrali pred slabim vremenom. Lejpa 👍 [22.10.2024 19:41]

Tudi ostali po 1-2 urnem jadranju počasi pristajajo.

Dušan ni uspel zriniti do uradnega.

Dušanov let

Blizu se mu pridruži Gracar, ki je danes prvič tukaj zajadral in se najadral.

Jožetov let

Janez Kocjan – JanKo. : nov!? 😜 [22.10.2024 18:37]

Erzo prijadra mimo in spet nabere pred startom (nameraval je na V podaljšati 4.stranico dokler bo šlo, pa mu zemeljska podpora (= midva z Rajkom) tega ne odobriva in se je moral vrniti). V odhajanju še pofotka vrh Slavnika

in se odpelje na Z, dokler bo šlo…

Erzov let

Andrej Erznožnik : Zmeraj ko sem letu na Slavniku sem fantaziral, da pristanem v Klancu in grem do Breclja (Buldožer). V vseh letih tega nisem storil, dons ko sem, je Brecelj že na žegnu… [22.10.2024 18:56]

Mojca pa pospravlja na uradnem, ko se po diagonalni bližnici že peljem dol pod Lovsko.

Mojčin let

Poberem Mojco in greva po makadamu ob progi še po Dušana in Jožeta, medtem ko se Erzo že sam reši do Kozine, kjer se Mojca poslovi, mi pa v bifejčku še malo modrujemo na zaključnem druženju.