Pojetov Jože skliče zbor za 10.30 na Vrhniki – smer Kovk. Jaz sem sicer navijal za Buzet kot boljša varianto, vendar sem pomotoma gledal napoved za jutri…

Ob uri smo na šodru pod Petrolom: Jože, Milanče, Hliš in še en nenapovedani padalec. Ker naj bi pobrali še Mega na Kalcah in ker hoče biti Jože neodvisen za pravočasni povratek, se z Milančetom zbaševa v LCja, oni trije pa k Jožetu. Mega med potjo proti Logatcu odpove, tako da se z LCjem sama pripeljeva prav na start (sneg se je že stopil…).. Odločim se za ponovni zagon Maestra2, zato odklopim Mentorja5 in ga zbašem v LCja.

Kar nekaj jih že postavlja in tudi v zraku so že (JZ 4/6). Počasi začnemo postavljati med odletavanjem okoliških padalcev. Odletijo Hliš, Jože in Milan, sam pa se v miru naštimam, saj mi vse deluje idealno. Pa veter vleče vedno bolj od Z in v resnici nihče doslej ni startal brez manjših ali večjih težav (zasukana padala, frontalci, ohlapna podiranja,…). In tudi meni prvi (prav lep) dvig ne uspe speljati, saj se po obratu spotaknem…

Na srečo je malo prej prišla Čretnikova skupina in Selčanov Zvone me reši (pre)napornega postavljanja, saj je mojih naslednjih x dvigov neuspešnih (še nikoli doslej mi z Maestrom ni bilo treba zares ponavljati starta, saj gre kar sam lepo gor 🙂 ). Končno enkrat le speljem.

In v zraku rodeo pod grebenom in močna in ostra dviganja, da me kmalu vse mine. Ko pa se prebijem nad greben, pa je tudi višje kar neko premetavanje pod modrino neba (nad Krasom pa nastajajo lepe baze…). Občutke (in dogajanje) pripisijem menjavi padala, ki ga že dolgo nisem zares letel (sploh v takih pogojih), pa živi vagi, ki je bila v zadnjega 1/2 leta dodana nabavni vrednosti… Do Hublja in mimo Otlice in do zadnjih skal z iskanji in popravljanji. Nekaj pred Predmejo imam zadosti in obrnem. Malo pred Hubljem pa to razmetavanje le zložim skupaj v krasno vrtenje stebra do 1300.

Na Čaven me ne mika in se bolj zunaj odpeljem mimo Hublja nazaj proti Podrti. Na Podrti sem že spet pod grebenom (vmes je bilo tudi zunaj v višavah nekaj poštenih guncanj, čeprav je v višinah vseeno manj ostro, zato pa občasno kar nekontrolirano prestavlja padalo sem ali tja). Najprej me spet buta pod Podrto, da že hočem na pristanek, potem pa v istem področju naenkrat vdenem močno dviganje čez 1200.

In se odpeljem zunaj nad dolino visoko čez Vipavo nad Plaz. Tu pa me spet nekaj časa razmetava, da imam zadosti in se zapeljem na svoj standardni pristanek.

Zoranov let

Kmalu se javi Milanče, ki je imel že zdavnaj zadosti današnjih razmer (torej ni to samo moj problem – zaradi menjave padala in ostalih mojih parametrov…).

Milanov let

Je pa medtem že dobil rinfuzo prevoz gor in pospravlja pri LCju.

Ko pospravim tudi sam, je kmalu pri meni in se v prekrasnem (še) sončnem dnevu odpeljeva po AC iz Vipavske doline.

Vmes pokliče Hlišev Andrej za pomoč pri logistiki…

Andrejev let

Usmerim ga na Škobernetovega Tomaža, ki je v čakalnem modeu pri Anji in potem rešijo Pojetov avto, ko je ta še vedno v luftu v zaključevanju 100tke…

Jožetov let

Pa najbolj se mu je mudilo domov 😉 …

KOT MI JE BILO VČERAJ SUPER LETENJE, MI JE BILO DANES POPOLNO NASPROTJE 🙁 …

Že včeraj zvečer je bilo (glede na napoved) skoraj odločeno: Zavrh. Današnja usklajevanja to samo potrdijo in Pojetov Jože objavi zbor za 12:24, ko sonček v glavnem že raztopi jutranjo pokritost. Ker moram na poti pobrati še AMojco, potrdim za 12:26. Delux (ki mu čas sploh ni problem 😉 ) seveda lahko pride že ob 12:25. Dušan nas bo počakal zgoraj v vasi.

Čeprav v našem koncu ni NOTAMa, je tudi danes slišati in videti (Milanče) Pilatuse, ki nizko letajo čet Barje in Zavrh, tako kot včeraj… Ko se že bašemo pri Škorpijonu v Elektrika, pripelje še Erzo z naloženima Pojetovim Jožetom in Hliševim Andrejem. Gor in na start.

Piha idealno (4-5/5-6). Takoj postavimo (meni sekundira Dušan, ki na srečo noče biti prvi), zraven mene postavlja AMojca, Erzo pa poležuje zraven in taktizira, saj smo po njegovem prehitri. Ostali modrujejo naokoli bolj ali manj z rokami v žepih… Ker vidim, da je Hlišev Andrej dokaj nervozen, kdaj se bom že speljal, mu dam(o) prednost (tudi jaz bi rajši videl sondo) in potegne prvi… … in se zapelje na pristanek.

Hlišev let za sondo…

Ingrid Arh : Čisti amater. 😜😅 [13.2.2024 18:01]

Videno mi ni všeč, vendar sem jaz že (nekaj časa) pripravljen in v težkem oklepu zelo težko stojim … in potegnem kot drugi v dokaj šibkem vetru. Mentorja5 sicer lepo spravim nad sebe, pa vseeno bolj mlahavo drži in se bolj vržem čez pobočje (s precejšnjim nihajem v desno, da se že bojim, da bom podrajsal drevesa); a le speljem in z nekaj večjo višino (kot Andrej) pridem okoli Trebelnika. Nekaj za mano potegne AMojca.

Tudi za Trebelnikom ni nobenega dviganja, zato tesno ob pobočju nadaljujem naprej nad Lazami in Škorpijonom do kotla pod Velikim Lipovcem. Tu dobim neko šibko dviganje in osmičarim in vrtim in iščem, ko se pod mene nizko pripelje AMojca. Jaz se matram in po m nabiram (in tudi zgubljam), ona pa se vsa nizka samo vozi naprej proti Bistri in nazaj in…

Končno se spajsam nekaj višje in potem naenkrat (bolj spredaj zunaj) dobim vedno močnejše dviganje. Od starta se v višavah pripelje Milanče daleč zunaj. Ko sem nad 900 se tudi sam zapeljem naprej proti Javorču še bolj zunaj. Vedno bol gre gor in samo piska in piska (ne vem pa, da je na stratu malo po Milanovem odletu veter narasel na 10 !). Visoko nad Javorčem še malo naprej in obrnem.

Milan ze nizek vrača nad Bistro z ravnine (ga že vidim, da bo scuril 🙂 ), sam pa visok nazaj v rahlem curjenju. Nad Dolom pa samo še piska vedno bolj gor; do starta in še naprej proti Anteni. Obrnem in nazaj samo še v konstantnem dviganju (veliko vetra – 18km/h SV kaže Naviter, občasno kar zagunca, generalno pa laminarno in močno). Slišim brnenje aviona in upam, da me vidi…

Z 1100 mimo Javorča in naprej, dokler se piskanje le ne umiri in začnem počasi zgubljati. Spet slišim za sabo proti Javorču brnenje aviona (baje je prišel nizko nad grebenom in potem ostro odvil proti Vrhniki, saj nas je nad grebenom kar nekaj, razsutih vzdolž vsega grebena). Najraje bi kar odpeljal naprej proti Podlipski (čeprav skoraj stojim – 10-15 naprej, včasih mi pokaže le 5…), pa sem pozabil pustiti ključ pri LC in moram nazaj.

AMojca javi, da je pristala pri Škorpijonu.

Mojčin let

Frenk Lokovšek : Uuuuuuu bravo Mojca 👏😀✈️ [13.2.2024 16:30] Stane Bajt : Lepo si se pobrala nazaj gor. Bravo. [13.2.2024 18:18]

3x zapeljem nazaj v smeri Borovnice, pa me že po nekaj 100m spet nabije gor (čeprav sem daleč zunaj nad vodnatim Barjem blizu Sinje Gorice. Potem se le spustim pod 600m in zapeljem nad Barjem nazaj (in ne verjamem, da pridem s to višino do Škorpijona), pa me kar drži in občasno še dvigne.

Tako moram še zbijati, da pristanem v blato močvirja zraven AMojce, ki pospravlja na drugi strani naše makadamske ceste…

Zoranov let

Nekaj za mano se pripelje z Barja Milan.

Milanov let

Potem se med pospravljanjem pojavi še Pojetov Jože, ki pa se spravi na tla pri Petrolu.

Pojetov let

Prej je prišla mimo AMojce Mojca, v upanju, da bo zdaj že manj vetra na startu in se odpeljala gor. Ostali pa visijo v višavah nad nami (dodatno tudi familija Kurnikovih).

Nekaj časa čakamo (za reševanje avtov nas mora biti 5), potem Mojca javi, da najbrž ne bo letela, ker veter ne pade pod 10. In se zapeljemo z LCjem do Petrola po Jožeta in gor rešiti preostale 3 avte, saj bo Mojca svojega rešila sama.

Ko pridemo dol, so tudi ostali že na tleh.

Anin let

Komentar leta: Velikoooo vetra! Ampak luštn👍 [13.2.2024 16:18] Jurij Kurnik : Lynx 2 šiba!!! [13.2.2024 16:21]

Dušanov let

Deluxov let

Hlišev popravni let

Jurijev let

Jurij Kurnik : Lep sončen Zavrh. Na delih kar nekaj vetra. Škoda, da se je bilo zaradi nizko leteče aviacije potrebno držati tako nizko. Logistika rešena. 🤩 [13.2.2024 15:54]

AMojca uspe dobiti pri Verdu svojo posojeno rokavico nazaj (do tja je uspel nazaj pririniti Erzo).

Erzov let

Potem pa k Berzu po pustne krofe (danes je vendar pust 🙂 ) in gasa proti LJU, saj moram čimprej dostaviti AMojco v službo kjer jo že nervozno pričakuje šef z novimi delovnimi obveznostmi…

SUPER LETENJE KOT ŽE DOLGO NE 🙂 🙂

Dva dneva pavze povzročita že prehud odtegnitveni sindrom, zato danes kamorkoli (seveda imam v mislih Buzet). Ker je Primorska in Istra v oblačnosti in meglicah, Gorenjska pa edina še obeta nekaj manj JZ vetra (kot ga je sicer čez SLO), Milanče razpiše Gozd-Šolski teren, saj Kriška obeta naraščanje vetra.

Obljubljenega sonca ni nikjer, ko čakam na pristanku v Seničnem. Pride Jože in potem še Milanče, v LCja in gor na Gozd. Pravi kolovoz seveda zgrešim in se od spodaj mimo vikendov in čez travnike pripeljemo nekaj pod pravi kolovoz do starta. Prepričata me za težko robo in jo nekako pritovorim na start, kjer že čakata na sonce Meri in Igor.

Po kolovozu gor nam je močno pihal V, JV popolnoma vzdolž pobočja, tu pa trakci občasno res pokažejo veter gor (kao J, JZ). Začnemo modrovati kaj bo, če bo in kdaj bo to, kar bo, če bo… Prideta še Škobernetov Tomaž in Jernejčičev Urban, da nas več nadaljuje modrovanje.

Najprej začneta postavljati Jože in Tomaž. Ko enkrat pihne spet malo lepše gor, potegne Jože … in prekine, ko ugotovi, da si ni pripel nožnih vezi. Potem potegne Tomaž, lepo spelje in začne riniti v levo v standardni izhod, pa ga dejanski V čez plato tako ustavlja in spušča, da na koncu obrne in ekspresno potegne čez travnike in pristane na platoju pod nami (to bi skoraj lahko bil “topli dingo” 😉 ).

Tomažev let

Potem odleti Jože, ki (glede na videno) potegne naravnost ven in se spajsa čez drevje in potem počasi potone za rob … na pristanek.

Jožetov let

Igor se je že praktično odločil (glede na videno in ob upoštevanju dejanske vremenske situacije), da sploh ne bo letel, Meri še čaka na sonce, Milan pa je tudi bolj za ne. Tomaž pripešači gor na popravca.

Pa se jaz odločim, da poskusim in že mi Igor naštima Mentorja 5, še predn se zbašem v oklep (hvala Igor !). Ko spet pihne gor za več kot 10 sek, hrbtno potegnem in po obratu lepo speljem (čeprav sem v resnici pošteno živčen, kje in kdaj se bom spotaknil…).

Čez plato me drži lepše kot Jožeta in visoko čez drevje pridem na rob. Takoj zavijem levo in ob grebenu proti V robu. Dobim rahlo dviganje in se spajsam nad greben in za V rob platoja, kjer pričakujem, da me bo ta V lepo dvignil. Pa me za robom samo potlači dol (ali se že SV zliva dol?), da takoj obrnem nazaj in v kotanji za vogalom spet poberem. V močnem zanosu mi gre lepo gor, sem že nad platojem, potem pa padem ven in me spusti čez uradni start Gozd. S 50+ se peljem mimo, že razmišljam če bi se odpeljal kar v Križe, pa vseeno obrnem nazaj v veter in me ob pobočju čisto zaustavi (12 naprej). Vetra mi kaže generalno 14km/h JV, na Gozdu je postaja v SV in ko odvijem bolj ven, se hitrost poveča in tudi drži me malo bolje … da lahko z veliko višino zapeljem čez pristanek in nazaj na uradno lokacijo.

Zoranov let

Očitno je moje jadranje spodbudilo še preostale (Igor me je sicer po postaji ob začetku jadranja na robu spomnil, da smo se zmenili le za preboj čez plato, ne pa za jadranje 🙂 ), saj med pospravljanjem opazujem jadranje Milana, Tomaža in Urbana.

Milanov let

Tomažev popravc

Urbanov let

Meri pa se ni uspela prebiti čez plato, saj je poskušala po Tomaževi prvotni smeri…

Igor se je držal svojega sklepa in kmalu pripeljal LCja do nas.

V sončnem, 2/3 zgornjem delu SLO je vetra za izvoz, spodnji (pokriti del) pa ga ima bistveno manj. Na Buzetu je sicer idealen veter, pa vse grdo zabasano, zato navijam za Vremščico, kamor gresta tudi Rajko in Gorazd (in bo logistika rešena).

Na Vrhniki naložim v LCja še Deluxa, Tomaža in Gracarjevega Jožeta. Do Senožeč in gor na Zgornji.

Dva modelarja se igrata z modeli in dronom, Rajko in Gorazd pa (kljub temu, da smo vsaj 1/2 ure za njima) meditirata ob razgrnjenih padalih in v sivini čakata na kaj več vetra. Pa družno dočakamo le to, da veter obrne povsem na V (kar je sicer v nasprotju z vsemi napovedmi !?).

Delux med našim postavljanjem in modrovanjem nabira starte in pristanke.

Deluxovo nabiranje startov

Ker sem danes iz LCja vzel Maestra2 (s težko opremo), da ga končno spet malo prezračim in pripravim na novo sezono 😉 , mi je čez nekaj časa zadosti čakanja in poskušam uloviti pravi trenutek za start. Pa ga ni in ni, zato hrbtno dvignem padalo pravokotno na pobočje (kot tudi ostali, ki svoje hendlajo sem in tja), “stečem” proti levi in po rakovo dol po pobočju (po mojem nihče ne verjame, da mi bo ratalo) in se sploh ne spotaknem … in speljem.

Dvakrat vmes zavrtim en krog in se nizek odpeljem na letališče, kjer pa kar drži, da pridem še čez betonsko pisto.

Zoranov let

Igor : Za to ga je pa res škoda 😉😆 [5.2.2024 14:28] Damjan Čretnik : Padala ni za letenje nikol skoda. [5.2.2024 15:14] Igor : @Damjan: Je rekel zastopnik in prodajalec znamke PHI    vodanamojmlinjevednodobrodošlapress [5.2.2024 15:37]

Gorazd pristane malo dlje od mene proti avtu.

Gorazdov let

Delux na drugi strani letališča.

Deluxov let

Rajko blizu.

Rajkov let

Tomaž pa zraven mene.

Tomažev let

Pri Rajku je zadnji na tleh Jože, ko Gorazd že pride do mene z avtom.

Jožetov let

Andrej Mikelj : Bolj naravnost bi pa težko peljal! [5.2.2024 15:06]

Pobereva Rajka in Borisa in gor po avtomobila, Delux pa še na en skok.

Deluxov ponovitveni let

Na letališču naložim čakajoče in via LJU

Še en podoben sončen dan z močno inverzijo in generalnim šibkim JZ (višje močnejši SZ). Odločimo se za Kovk (čeprav bi bilo po mojem bolje iti na Buzet 😉 , sploh če upoštevamo pričakovano vikend gnečo).

Poberem AMojco nekaj čez 10.30, potem na Vrhniki Milančeta in v Logatcu Mega in Deluxa. Od zadaj gor na start. Snežni zamet na kolovozu do štarta še ni prebit (čeprav se kar ponuja obvoz, ki za LCja ni problem), zato pustimo LC na parkingu.

Na startu srednja gužva. Obzorje močno megličasto (inverzija) nekje v višini starta, da se komaj vidi dno doline. Piha sicer lepo gor, vendar v kratkih sunkovitih intervalih. Nekateri startujejo, nekateri čakamo, v zraku videno kar guncajoče (kot je bilo ob tej inverziji za pričakovati). Milanče enkrat vmes uspe odleteti.

Zaradi verbalnega konflikta z Deluxom AMojca skoraj zapusti prizorišče, pa jo z Megom le prepričava, da se po nekaj premora vrne na start in potem lepo odleti in zajadra v svoj novodobni PB 🙂 . Potem ob Megovem viteškem sekundiranju odletim še sam in na koncu še Mega in Delux.

Mojca lepo jadra bolj zunaj. Sam na Podrti naberem nad vrh do 1100 in potem v jo-joju mimo Hublja do Otlice, kjer imam guncanja in napetosti zaradi bližnjih srečanj s padalci zadosti in obrnem (nekatere med njimi razmere kar gonijo sem in tja in nisi povsem prepričan, kdaj bo koga zaneslo na tvojo pot…).

Nazaj podobno. Na Podrti še malo navrtim do roba, potem pa se zapeljem skozi megličavost čez Vipavo in pristanem pri Fami.

Zoranov let

Mojca je po skoraj uri lepega jadranja pristala na uradnem in bo pri Anji iskala logistično rešitev.

Mojčin let

Roman Poljšak : Čestitam, bravo Mojca. [4.2.2024 15:03] Zoran Gaborovič : Bravo 👍 [4.2.2024 15:10] Frenk Lokovšek : Cestitke Mojca👏😀✈️ [4.2.2024 16:19] Primož Bergant : Bravo 👏👏 [4.2.2024 17:21] Stane Bajt : Mi je všeč.  [4.2.2024 17:58] Zoran Gaborovič : Bravo za novodobni PB  [4.2.2024 19:11]

Jaz pa iščem logistično rešitev v Fami, dokler Mega ne javi, da je toplandal.

Megov odrešilni toplanding (“topli mungo”)

Milanče je odpeljal svojo špuro z zadnjo stranico, dokler gre.

Milanov let

Boris pa je priklopil Nanos in se izpod Hieronima vrnil nazaj do Anje, kjer ga mi trije z LCjem (že zdavnaj rešeni) prvega poberemo.

Borisov let

Milče se je medtem s svojega pristanka pri Lozicah junaško in požrtvovalno prebil gor na staro cesto in tako LCju prihranil nekaj dizla…