Na startu piha še malo lepše kot prej in brez pomisleka začnem postavljati, ko potegneva robo iz Landroverja (in se posloviva od mlade gazdarice). Uki si zvije in prižge cigareto in ima tudi razsuto robo – vendar z namenom, da jo pospravi in odpelje avto dol. Pomaga mi postaviti in poštartati.

Pred startom lepo drži, na desno celo rahlo dviguje in še pred vogalom začnem vrteti in rahlo nabirati. Pridem nad rob in potem še slabe pol ure drajsam sem in tja, dokler naenkrat ne ugasnejo vetra za toliko, da začnem curiti proti uradnemu pristanku.

Zoranov let

Uki pripelje mimo mene in gre v iskanje Jeana, ki peš tava po okolici..

Ko pospravim, se le najdeta in prideta naložiti še mene.

Preden si lahko zjutraj pogledam vremensko situacijo, Erzo že organizira jato za Kamšak. Ko me ob 9.30 poberejo pri Hoferju Fužine, se izkaže, da smo v avtu od jate le Erzo, Domen in jaz, pridružena člana pa Franci (Reven) in Boštjan (Jereb), ki nas tudi pelje.  Glavnina jate (Manca, Uki, Štus in Luka, brez bolanega Mega) pa gre na Buzet /kar bi bilo lahko posebej opisano/…

V avtu se tudi izkaže, da gremo na Konjiško goro (ker je Kamšak za napovedano inverzijo slabša izbira –  pa še dirkači Vidic, Marli in Jošt gredo tja 🙂 ). Ko pridemo v Frankolovo, se pokaže, da bo tu v resnici celo tekma. Prednost tega je, da takoj dobimo prevoz s kombijem za gor.

Malo taktiziramo kdaj v zrak (pred tekmovalci, ali za njimi). Na koncu Reven, Boštjan in Erzo potegnejo tik pred uradnim startom tekme, midva z Domnom pa počakava, da startajo tekmovalci. Domen viteško pomaga raztegovati padala tekmovalcem (in za njimi še meni).

Ko ob 13h potegnem, me liftne v zrak in potem se levo od starta spopadam z opoldansko spomladansko termiko in generalnim vzhodnikom (na katerega so opozarjali že na brifingu). Kljub večkratnemu pobiranju (tudi do 1600), se mi je zaradi (skoraj) novega terena težko odločiti za odhod nekam (ko bi le imel predstavo, kako blizu je Kamšak in…). Po slabi uri se odpeljem z vetrom proti Z na pristanek, pa v kotlini tik nad pristankom dobim lepo dviganje za 300, ki ga še vedno ne izkoristim za odpeljati se stran…. Pa še Franci s pristanka sporoča, da so ostali že pristali v smeri Velenja in da bi šli še na Kamšak.

Takoj pristanem

Zoranov let

vizualizacija leta

in Franci (ki že dolgo čaka tu spodaj) mi pomaga zložiti. V Dobrni pobereva Domna,

Domnov let

vizualizacija leta

ob glavni cesti za Velenje pa še  Boštjana

Boštjanov let

in Erza

Erzov let

vizualizacija leta

V zgodnjih jutranjih urah Erzo najprej poskuša z idejo za Ravno goro… Brez veliko koordinacije potem izpade končni cilj Lijak.

10.10 Vrhnika (da ne bomo pozni – danes se leti na Kras…): Erzo, Uki in jaz. Manca in Štus prideta za nami… Na Uncu vskoči Mega (se mudi), pri AvioPubu še Jean (tu je prvi reševalni avto…). Do Anje, kjer nas čaka Božič s kombijem. Še Ščuka in Gorazd prideta in gasa na Lijak.

Že spodaj se vse blešči, ko pa pridemo gor je start prekrit z zmaji do spodnjega roba.

Zmajarji

S slabo voljo si najdemo svoj m2. Ker se bliža čas začetka tekme (od prvotne 13h, je sedaj ob 12.30 !?), začnemo bolj ali manj hitro razpakiravat robo.

Erzo, Mega in tudi Uki potegnejo kar na spodnjem robu, midva s Žanom greva na bolj varno sredino, kjer poskuša potegniti Nevidni in se že razvijajo konflikti (“ti bom štrike porezal…”). Nevidni izslili in odleti, naju zbrcajo nazaj ob rob. Še Gorazd tu poskuša v zadnjih trenutkih pred začetkom tekme, pa mu fizično preprečijo in v jezi hitro pospravi in odide na nek “spodnji start” malo niže. Meni gre situacija že pošteno na živce (in bi najraje šel nekam drugam), Žan pa jo stoično prenaša.

Grem gor na cesto počakat Sama, ki pripelje tudi Manco in Štusa in skupaj ugotovimo, da je vseeno najbolje počakat, da se start spuca. In se presenetljivo hitro (slaba ura od začetka) in že potegnemo Žan, jaz, pa Štus in Manca.

V zraku mi ni preveč prijetno (precej razrukano in močna, ozka dviganja – vsaj jaz tako doživljam). Nekajkrat naberem in spet zgubim, potem pa se odpeljem proti Zmajarski. Mislim, da bom iz kotanje pred Skretom pobral ob pobočju (saj je generalno le Z, SZ), pa kar nekam zvija padalo in ga nosi po svoje, tako, da grem raje ven proti dolini in tu je malo bolje. Nekaj naberem (brez uživanja 🙂 ), slišim naš prvi del jate, da je že nad Nanosom in z močnim vetrom vozim naprej pred grebenom. Od nekod se vzame Manca, ki mi svetuje, naj ne rinem v rotorje, tako da se res daleč zunaj samo odpeljem naprej mimo Kuclja. Tu mi še pride v zavest nedavni tragični dogodek (in se vprašam, ali mi je res treba tega razmetavanja) in se odpeljem kar naravnost po dolini proti Ajdovščini. Pa je hitrost tako velika (tudi 50+) in občasno še malo zapiska dviganje, da se pripeljem prav do Anje, kjer pristanem v močnem Z.

Zoranov let

Manca medtem priklopi Kovk in še ne namerava dol, prihaja še Štus. Erzo javi, da sta z Megom pristala v Ribnici malo pred Ilirsko

Erzov let

Erzove slikce tukaj

Komentar Hribi Sv : ;-( A tako! Dokler je bil dež sem ti bila dovolj, zdaj pa s cveta na cvet po drugih vzletiščih razkazovat kako dolge lete imaš![18.03.2016 17:46]

Uki pa vozi v smeri Pivke z Nevidnim.

Ukijev let

Ko pospravim, se naložim v Erzov enoprostorc in gasa v Ribnico, kamor pridem, ko Erzo še ni uspel pospravit 🙂 .

Še po Ukija v Pivko in gasa proti Vrhniki (Nevidni pa še vedno v zraku…) …

Štus pride do Vremščice,

Štusov let

Jean pa v nedogled drajsa med Kovkom in Nanosom. 🙂

Jeanov let

Žanove slikce tukaj