4-dnevna abstinenca me je dobro načela, tako da danes ni vprašanje ja ali ne. Je pa vprašanje –  kam? Močnega JZ ni le v SZ SLO. Torej spet smer Kranjska Gora. Žal pa je višina baze zjutraj že na Kekcu…

Mega ne gre, Erzo je “popolnoma miren” (je v službi), Borisu danes tudi ni. Še najbolj obetaven je Lusjin klic, pa ji je KG predaleč.

Preverim stanje v KG s Peternelom in baza kar miruje na svoji višini (nižini). Pešači pa Martin že na start Jug, pa bo videl… Gorenjska je precej spucana (celo sonček mestoma posije) in pri tleh tudi ne piha kaj dosti.

Prvi postanek v Begunjah pod Petrom, kjer piha rahlo dol. Franc Pukl po tel. preverjanju z vrhom sporoči, da gori piha dol. Kamna gorica je blizu čez Savo in tak veter bi bil tam pravi.

V blatu pod smučiščem zaparkiram in z Rookom peš na vrh smučišča. Na startu nula ali rahlo gor. Postavim, potegnem in lepo speljem. Ven iz poseke, zavjugam nad trofazno in pristanem v mokroto.

Zoranov let

Pospravim in nazaj proti avtocesti.

Martin vmes javi iz Kranjske, da je iz skoraj sončnih višav, skozi cca 150m debelo plast oblakov, pristal v Kranjski. In da je baza sedaj malo višja, tako, da se spodnji start vidi. In se javi za šoferja 🙂 .

Potrdim svoj prihod, obrnem na AC proti KG in sem čez pol ure tam.

Poleg Martina se naloži še Cizla (Alen Cizej), ki bo odlaufal skozi meglo na zgornji start. Pri Srnjaku ga odloživa, midva pa še nekaj ovinkov do prelepih travnikov (malo nad njimi se začne megla, ki pa se redči…).

Martin gre z mano na vrh travnika, kjer je že nekajkrat startal. Izravnava spodaj in ravna travnata polica s smrekovim robom mi je zelo blizu, blizu… En travnik naprej mi je bistveno bolj všeč (nekaj višje se konča, spodaj ni police, so pa smreke na dnu nekaj višje…), ampak Martin pravi, da je šel vedno brez problemov čez. /Doma ugotovim, da je originalni start 3 travnike naprej, 70 višincev višje in najbrž s precej lepšim iztekom…/.

Piha V z leve. Ko se za trenutek umiri, potegnem in speljem. Nad polico sem dovolj visoko, da speljem desno čez smreke v nakazano grapo, ki se spušča proti KG. Vzhodnik me malo tlači dol, vendar sem z zadovoljivo višino čez drevesa in proti Črtenju. Zunaj malo poruka, dolinca je kar občutiti. Z vetrom v hrbet do policajev, obrat in v veter po liftu dol na uradni pristanek.

Zoranov let

Ko pospravim, je Martin z LCjem že pri meni.