Zjutraj je še burja, ki naj bi popoldne obrnila na … SZ. Ker Erzo verjame v termiko, ki bo vlekla po griču gor (da pa bo SZ tolkel čez ga preveč ne moti…), razpiše zbor za Kovk ob 13h na Vrhniki. Čeprav pričakujem stanju ustrezno neprijetno letenje, se prijavim, saj nimam boljše alternative.

V Dušanov kombi se zbašemo še: njegov Luka, pa Erzo in jaz, da bomo na Kalcah naložili še Mega. V Deluxovem avtu pa so še Damjanov Igor, Gracarjev Jože in Iskrov Jože. Mojca bo prišla sama za nami…

Dušan potegne s kombijem prav na start, kjer se na sončku v zmernem vetru (4-5/6-8 JZ, Z) že pripravlja nekaj padalcev.

Čez dolino na Krasu pa vse oblačno, mestoma prav temno.

Sprva mi pri pripravi sekundira Mega, potem pa pride samostojno zakasnela Mojca. Od naših seveda prvi odleti Erzo.

Pri mojem prvem dvigu prisotni opazijo konkreten vozel, tako da prekinem in mi ga razpletejo. V drugo pa lepo odletim.

Za mano pa še drugi.

Sprva me pošteno spusti in ob pobočju gunca, da se komaj priplazim za Podrto, kjer z nekaj matrarije (ob močnih butanjih) le naberem nad greben. Naprej po grebenu je podobno. Tudi nekateri drugi, ki so bili enkrat visoko nad grebenom, zelo zacurijo, kakšen, ki je zelo nizek okoli Hublja (in ga že vidim na tleh v Lokavcu 😉 ), pa potem celo pride okoli Čavna in skoraj do Lijaka…

Na Hublju obrnem in v podobnem nazaj. Ker imam občutek, da se me loteva morska bolezen, imam počasi dovolj in pri Podrti zapeljem nad dolino, z namenom, da grem potipati pod skromne baze ven (da vidim, kako bo tam – med našim dosedanjim letenjem se je namreč Kras popolnoma spucal – z nekaj posutimi bazami) in mimo Vipave, na svoj standardni pristanek na rezervno letališče.

Nad dolino je vseeno malo bolj umirjeno, s tem, da je tisti generalni SZ sedaj res lepo občuten. Kar rinem naprej proti nasprotni strani doline mimo Vipave in na višini 200m nad tlemi med Slapom in Ložami nad vinogradi začutim nekaj dviganja. Najprej malo lovim sem in tja, potem zavrtim in naberem do 750, kjer dviganje zgubim… in s to višino podaljšam do Podnanosa.

Zoranov let

Ostali so še v luftu, nekaj padalcev vidim tudi že na pobočjih Nanosa. Med mojim pospravljanjem Mojca naredi toplega dinga in takoj jo pokličem, da si rezerviram prevoz (ostali bodo v luftu očitno še kar nekaj časa…).

Mojčin let

Ker sem tik ob cesti, hitro dobim prevoz do Vipave, kjer me pri vojašnici Mojca naloži.

Tudi Mega je toplandal, pa še kdo.

Megov let

Primož Kante : Dobro si to spesnil. Bravo 👏👏👏 [30.9.2024 17:01]

Igorjev let

Iskra je pristal klasično pri Anji.

Jožetov let

Jože Iskra : Še gre. Super vreme, lep dan. Dopoldne se mi ni dal it. Me je en član mal porinil, fino [30.9.2024 17:40]

Nekateri so pristali pri Vipavi pri rondoju ob AC.

Dušanov let

Lukov let

Nekateri pa potegnili mimo Nanosa do Razdrtega in še malo čez…

Gracarjev let

Erzov let

Andrej Erznožnik : 50 je 50 pa tud če je pošvedrana [30.9.2024 17:06]

Nekateri (=Delux) pa s konca Nanosa še nazaj do Anje preko Kovka in Predmeje … in vmes pridno filmali 🙂 .

Borisov let

Nikolina Plese : Wua…..p_ _ _ _ _!😃👌 [30.9.2024 18:34] Andrej Erznožnik : Ekipa regratovih lučk, vsaj 2x  [30.9.2024 19:05]

Po dolgem monsunskem obdobju končno napovedan lep, sončen dan. Je pa že od noči močna burja/SV, ki naj bi tekom dneva malo upadla. Najboljša se mi zdi popoldanska Grmada, vendar Mojca razpiše Zavrh pri Škorpijonu ob 13.45 in vsuje se plaz potrditev, tako da se tudi sam odločim za ta (bližji) start. Erzo javi, da pride na start ob 14.05, prej pa bo tam naokoli nabiral gobe.

Ko pridem na pristanek, je prvi polni avto (Mojca, Uki, Milanče in Gabor) ravno v odhajanju, jaz pa počakam Slavko in potem oba skupaj še zamujajoča Deluxa z Nikolino. Med čakanjem opazujeva padalce v zraku; Erzo je še pred mojim prihodom objavil, da je že na startu, saj so na start prihajali peš tudi predhodno najavljeni in nenajavljeni in on seveda ne bi zdržal, da je kdo prej v luftu kot on. In je potegnil prvi (v dokaj močnem vetru (5/8,5 – baje se je bal, da bo še močneje…), na start prihajajoči H-kerji pa za njim.

Mi štirje z Elektrikom gor in na štart. Vmes se pozdravimo z Meto, ki je s familijo na sprehodu na start (in bo odpeljala dol Ukijev avto).

Na startu sprva še nekaj vetra, ki pa drastično usiha. Ko začnem postavljati, v luft Mojca, malo za njo Uki, potem sem pa kmalu že jaz, takoj za mano pa Delux. Malo kasneje starta v zelo šibkem vetru še Milanče, preostala Gabor in Slavka pa še kar čakata na sapico.

Malo pojadram v kotlu na V pobočju Trebelnika skupaj z Deluxom, pa se komaj obdržim, da ne zacurim (nad mano pa se pelje proti Anteni Kurnikov Jurij…). Ko začnem zgubljati, pa zapeljem okoli vogala in naprej po pobočju v počasni curaži. Vidim, da Uki vrti v višavah nad Javorčem (zato rinem tja), pristaja pa Mojca.

Mojčin let

In nekaj za njo Erzo po debeli 1 1/2 h.

Erzov let

Upam, da bom ob taki curaži le pririnil do Javorča (kjer lepo dela), kar nekaj za mano in nad mano pa je Milanče, ki ga lepo drži. Pa sem prenizek in raje prej obrnem in se komaj spajsam do pristanka.

Zoranov let

Malo za mano pristane Delux.

Borisov let

Med pospravljanjem še Jurij in Uki.

Ukijev let

Milančetu pa ni uspelo čisto do pristanka.

Milanov let

Komentar leta: Crknil naenkrat. [29.9.2024 17:39] Sky Rider : Bravo [29.9.2024 16:07]

Končno uspeta v skoraj brezveterju odleteti tudi Gabor in Slavka.

Gaborov let

Slavkin let

Tudi ostali H&F-jerji so že na tleh.

Ko pospravim, pa z Mojco svečano predava Ukiju in Borisu novo maxi klobaso iz zaloge v LCju, da jo na pristanku zamenjata (ker stari ostanki cote komaj še kažejo kaj). Erzo gre medtem z naslednjimi prišlimi padalci gor po svoj avto in nas zbobna na zaključno druženje Pr’dohtarju, kjer družno ugotovimo, da Erzo sploh ni del današnje Jate, saj nas je z neučakanostjo in predhodnim startom v bistvu izdal, namesto, da bi z nami delil breme curaže.

Od spodaj pa žalostni z zavistjo gledamo jadranje naših zanamcev, ki se jim je vetrovna sreča spet nasmehnila z bistvenim pojačanjem…

Čeprav je danes napovedan kilav dan (z veliko JZ in možnostjo ploh predvsem na Z), je jutranja slika drugačna; v Cerknici in na Primorskem je celo večinoma sončno (z meglami in bazami po grebenih). Erzo priganja za hitro Strmco (ki jo jaz vidim po kamerah v bazi, pa še zemeljske obveznosti mi preprečujejo zgodnji odhod). Ker je Strmca res neletljiva, preklopi na Slivnico (ki je v Notamu), medtem ko jaz začnem lobirati za Brestovico, kjer po vseh napovedih vidim sonce in zmeren JZ ves dan.

Milanče, ki je sprva za, na koncu odstopi, mene pa pri Rutarju pobere Gracarjev Jože do Vrhnike, kjer presedeva k Deluxu v Elektrika in čez Vipavsko od zadaj na start.

Kraševci (Silov Rajko, Širčev Gorazd in Pavličev Tom) so že v luftu,

mi pa se tudi počasi pripravimo v sončku in idealnem vetru po startu gor, z modrim nebom nad nami.

Potegnem prvi in lepo odletim.

Potem še Delux

in kot zadnji Jože (pa še en Italijan, ki pride za nami).

Čeprav so dviganja mestoma močna, ni nič pretiranega in vsi jih lepo izkoriščamo vzdolž grebena. Ko naberem na 600 pred startom, se odpeljem na V do roba nad jamo in potem v pobiranju in zgubljanju na Z rob (je pa vmes kar delovno, saj lahko hitro izgubiš pridobljeno).

Delux je seveda v višavah, midva z Jožetom sva v povprečju okoli 400 (in gore dole).

Na Z rtu obrnem in počasi nazaj čez start spet V od starta. Pa še enkrat nazaj na Z rob in spet čez start na V (ves čas lepo počasi in z veliko vmesnega iskanja dviganj, da ne bi preveč potonil). Ker je to sedaj četrta stranica, potegnem naprej proti V, dokler gre. In gre do Klanca pri Komnu, s tem, da na koncu 20m nad travnikom pristajam cca 5min, preden se spravim na tla po napolnjeni dobri 1 1/2h.

Zoranov let

Delux me preleti in potegne do Komna. Vmes pa je seveda lepo snemal dogajanje 🙂 .

Borisov let

Komentar leta: Na koncu bi lahko vec odletel, pa je notam. [25.9.2024 16:15] Zoran Gaborovič : 🤣🤣🤣 [25.9.2024 16:21] Andrej Erznožnik : Hehe, več odletu [25.9.2024 17:05]

Ko pospravim, hitro dobim štop do Petrola, medtem ko ostali pristajajo na uradnem travniku.

Tomov let

Tom Pavlič : Navkljub slabi napovedi za ta moja dva tedna dopusta, letim že peti dan zapored! Danes nič od napovedanega dežja in oblačnosti, ampak krasno letenje pod modrim nebom brez slehernega oblačka. Edino top landat pa ni in ni pustilo. Sem se predal in pristal po napolnjenih treh urah. [25.9.2024 16:16]

Tudi Rajko je med letenjem ves čas filmal 🙂 .

Rajkov let

Jožetov let

Razen Gorazda, ki je seveda toplandal.

Gorazdov let

Ko spodnji pridejo do Petrola, Tom naloži šoferje in nas dostavi gor.

Pri Petrolu v Elektrika naložim Jožeta, Rajko pa Gorazda in proti Komnu, kjer nas dočaka Boris z vnaprej naročenimi in pravkar pečenimi picami na zaključno druženje…

Potem pa proti domu.

Danes naj bi bilo že predvideno poslabšanje (od zahoda…), pa (nad jutranjimi meglicami po dolinah) še veselo sije sonce. Erzo priganja k zgodnji Strmci (ob 9.40 pri Balah objavi Delux, ker bo potem pojačalo…) in fomira jato 3, z Milanom pa sva za malo kasnejšo akcijo in skličeva na Vrhniki zbor za ob 10.15 (Strmca, Kovk, Ženček…).

Ob zboru pride le še Mojca, ki pa na Strmco noče niti pod razno, saj je na robu današnjega Notam-a in ona že ne bo poslušala sikanja Natovih reaktivcev; ona gre na Lijak ali kvečejmu pristane na Kovk 😉 . In se z Milčetom ukloniva komandi, čeprav nobenega od naju ne mika dlje od Strmce (ki pa ima medtem že sunke proti 10…). Čeprav mi ni do vožnje, se zbašemo v LCja, saj nam bo zagotovil dovoz na start.

Na startu smo popolnoma sami v krasnem sončku s številnimi nizkimi (okoli 1500) nastajajočimi bazicami razsutimi po nebu proti Krasu in naokoli. Piha lepo gor, skoraj idealnih (4/7-8) v rahlem naraščanju. Takoj začnemo postavljati, ko se vsuje še skupinica znanih in neznanih obrazov: Škobernetov Tomaž (ki nam takoj zagotovi logistiko, če bo potreba), pa Pavličev Tom, Širčev Gorazd, Zigantejev Valter in ostali do polnega Samovega kombija…

Poleg Mojce (hvala Mojca) hitro priskoči k raztegovanju mojega Maestra2 še Tom (z izgovorom, da bo tako zagotovo omenjen v mojih Memoarih – hvala Tom 😉 ) in sem seveda prvi naštiman. Potegnem hrbtno in po šolsko stopim v zrak.

Takoj me začne dvigovati in le malo desno dobim steber, ki ga lepo vdenem in navijem do baze na 1500. Nekateri ostali so nizko, nekateri kmalu vrtijo blizu mene. Ko sem v prvih meglicah baze, zapeljem ven, naprej in čez nekaj časa začne spuščati. Potem pa vzdolž grebena visoko nad njim in tudi bolj spredaj do Hublja, kjer ponovno navijem. Nobenega plana nimam (saj me sploh ni potegnilo za Vipavsko), le malo bom jadral in užival v nepričakovanih višavah in pomladanskih dviganjih tega jesenskega dne.

Pa vidim , kako eni navrtijo še v večje višave malo naprej in se poženejo čez dolino proti Čavnu. Še sam nekaj naberem in se zapeljem za njimi, pa se hitro obrnem, ko vidim, da so predhodniki popolnoma zacurili v nižine Slanega blata. Umirim se, potegnem še malo naprej proti Predmeji, pa spet naberem in nazaj do Hublja.

Nekatere od tistih lepih bazic od prej so postale kar temne in pod eno takih daleč zunaj pred Hubljem v višavah nabira padalec (?). Še jaz se zapeljem ven in takoj me zagrabi dviganje +2, ki je vedno močnejše. Vidim da padalec potegne ušesa, pa ga še vedno dviguje, zato se odpeljem v levo na sonce nad Vipavsko dolino. Počasi le začne spuščati in se vrnem h grebenu, z mislijo da bi toplandal, saj je ura že napolnjena.

Vidim klobaso na starttu vodoravno, po startu pa se sprehaja opazovalka “planinka”. Sploh mi ni kapnilo, da je to Mojca, ki je že toplandala in rešila logistiko (postaje seveda ne ona ne Milče nimata…).

Mojčin let

Tako ocenim, da bo najbrž premočno za toplandati in se zapeljem nazaj pred Podrto z mislijo, da grem k Anji pristajati. Sprva me ekspresno spusti in sem že pod spodnjimi skalami na melišču, ko mi na sprednjem robu spodnjega platoja butne gor – in to bi bilo škoda ne izkoristiti…

V nekaj obratih sem spet nad grebenom nad 1000 in se še enkrat zapeljem do Hublja. Tam pa spet ven v tisto močno dviganje (zdaj je tu le še sonce in nobene črne baze naokoli). Navijem do 1300 in se čez dolino zunaj odpeljem proti Vipavi. Ker drži bolje, kor sem pričakoval, se malo pred Vipavo (čeprav že zelo nizek) premislim in z ravnine zavijem levo v pobočje nad Gradom pod Plazom. Do vogala celo malo dvigne, za vogalom pa gre samo še dol in tako nizek lahko pristanem le še pri Fami.

Zoranov let

Za tako brezciljno letenje sem vesel kot radio, sploh še zato, ker se nisem z ničemer obremenjeval…

Mojca se javi s starta, da odhaja z LCjem dol in ko pospravim je že pri meni. Parkirava in grema v Famo na pico, saj je Milanče še v zraku, nekje proti Lijaku.

Nad nama je še nekaj padal, ki se kmalu pridružijo predhodnikom pri Anji.

Tomov let

Komentar leta: Uh… Naporno naporno letenje. Bazice se delajo kot narisane, da me že mika na Kras, ampak se hitro zavem, da so tudi zelo nizke. Zato gremo na prvotni plan: Lijak.
Ampak ni tako enostavno. Okoli Čavna me melje in, ko pridem okoli, ne dela! Scurim in iščem pristanke, ko me reši jolly od stebra. Uh. Grem naprej do še ene baze, ki dela a šibko. Ko spet poberem se naslonim na greben in pokukam proti Lijaku, kamor pa se mi ne da. Obrnem in spet greben ne dela. Spet iščem zunaj, kjer pa so baze zdaj bolj radodarne. Opustim misel o grebenčkanju in obidem Kovk po dolini. Pridem na Nanos, ki pa je v senci in dela le nad Vipavo. Z muko naberem dovolj do avta in (zelo utrujen) pristanem. [23.9.2024 15:34] Rok Brdnik : Dobra sta se fajtala! Lp [23.9.2024 15:36]

Gorazdov let

Tom Pavlič : Ti se pa ne utrudiš tako hitro  Čestitke! [23.9.2024 17:08]

Ko sva že zdavnaj pospravila jedačo in pijačo, pristane zraven naju še Milanče.

Milanov let

Milan Velkavrh : Prvič iz Kovka na Lijak po zunanji strani, brez uporabe Mačjega kota😊.
( Samo ena je..Fama😋 ) [23.9.2024 16:44]

Ko končno pospravi in ga naloživa, pa pride na tla tudi Valter.

Valterjev let

Čeprav sprva nisem nameraval iti danes v Bohinj, me zjutraj pokliče Erzo in prepriča, da se priključim v Pavlinov avto, ki tja pelje še njega in Lučko. Prestop opravimo na pokopališču v Šmartnem in gasa (z zastoji okoli Bleda…) do smučišča Senožeta, kjer se akterji že zbirajo: 13.Namlinom memorial (Namlin = Na mlin, kar je naziv domačije pokojnega Janeza Grma, kjer so baje v preteklosti imeli mlin, na katerega se je hodilo… ko so bili tam pri njih, pa so rekl,i da so Pr’Namlin…).

Erzo hitro zorganizira, da damo rukzake v en avto in se s Tomom zbaševa vanj, on pa z Lučko v enega od naslednjih, ki gredo gor. Cesta na Uskovnico je mestoma kar zgonjena in skoraj 3/4h mine, da se pricijazimo na zadnje travnike, od koder je še 10min hoje do starta.

Nekaj ljudi je že na startu, nekaj jih pripešači (z ali brez opreme) ob čudovitem sončku in idealnem pihljanju po pobočju gor. Kmalu smo vsi udeleženci in podporno osebje zbrani in se malo gledamo in modrujemo… In čakamo na prve sonde.

Končno se spravi prvi v zrak in zapelje kar proti dolini.

Ostali še kar čakamo in se pripravljamo, dokler organizator Koroščev Blaž ne pospeši zadeve z dejstvom, da popoldne prihaja koprena in da bo kvečejmu slabše.

Še nekaj jih odleti in ko prvega zagledamo visoko nad startom, rata panika in štartavanje postane ekspresno. Sam startam v začetku navala, Erzo takoj za mano, potem še ostali.

Malo tipam sem in tja in kmalu najdem dviganja. Sprva po malem, potem dobim(o) vedno lepše stebre, ki so tudi bolj široki in umirjeni s pridobljeno višino. Ko naberem do 1900, se zapeljem nazaj za manjšo skupinico v kateri je tudi Erzo (in ki so kar nekaj nižji). Čez planino Zajamniki nad Uskovnico, kjer najdem zopet šibek steber, ki se ga držim, saj so Erzo & Co. dokaj nižji nad zatrepom Voj in se kar borijo za m.

Ko steber izgubim (ali ga zmanjka) potegnem za njimi. Naenkrat izgubim vso pridobljeno višino, medtem, ko se Ero in Co. rešuje in nabira… Ko sem pod njimi, samo še curim, kjerkoli iščem, medtem ko oni vrtijo v neslutene višave. V obupu zapeljem na nasprotno pobočje čez Voje, pa tudi nič uporabnega.

Ker sem že nevarno nizek za ven iz doline, porinem proti izhodu in končno pred Studorjem na Z pobočju dobim toliko višine, da se lahko mirno zapeljem okoli in nazaj do Srednje vasi, kjer po napolnjeni uri žalostno pristanem na izhodišču.

Zoranov let

Sašo Golob : Bravo…. [22.9.2024 14:25] Andrej Erznožnik : Zgleda super brez e [22.9.2024 15:22]

Generalno je bilo čudovito letenje, v čudovitem dnevu in čudovitih pogojih, vendar z grenkim priokusom, da sem vse, s trudom pridobljeno, zapravil v nekaj minutah…

Počasi pospravim, medtem, ko je nekaj predhodnikov že na poti k avtom in naprej na zaključno druženje pod bližnji kozolec. Kmalu se jim pridružim s Tomovim avtom še sam, saj je Lučka tudi že tam. Vsaj še nekaj jih pristaja kar tu, zraven kozolca. Res odličen golaž, pijača in sladice popestrijo prijetno zaključno druženje. Kmalu se nam pridruži tudi Tomo.

Tomov let

In še leti ostalih udeležencev:

Blaž Korošec : 13.Namlinov memorjal čudovito uspel. [22.9.2024 16:00] Andrej Erznožnik : Zato pa ni delta [22.9.2024 16:06] Boštjan Sodja : A znaš prjavt let brez slike jezera? [22.9.2024 17:45]

Blaž Korošec : Meri hvala, da si v soteski za seboj zaprla vrata. [22.9.2024 17:18]

Še nekaj časa klepetamo in modrujemo o današnjih letih, potem pa se mi trije poslovimo, saj moramo po Erza, ki je potegnil proti Bledu in nas že čaka. Vmes pa je seveda pridno fotkal tukaj.

Erzov let

Komentar leta: Namlinov memorial št. 13: pod 1) sm po dolgih letih šel sam pogledat, vsaj na daleč, če Planika še stoji in pod 2) končno 1x čez Pokluko, ne čez Debelo peč, tm sm ž šu. Ko sem pa glih na Bled (sej vem, da sm u Zasip) še en vic z Bleda: v šoli so se učili rime in ko učiteljica vpraša, se takoj javi Janezek in pove: po morju plava kit, iz vode kaže rit. Ja res je to rima, reče učiteljica, ampak grdih stvari se ne pove, moral bi rečt: po morju plava kit, iz vode kaže r., pa bi mi že sami vedeli zakaj se gre! Drugi dan je spet slovenščina na urniku in ponavljamo rimo. No kdo ve kako? Janezek dvigne roko in pove: ata se pele dol z Bleda, iz hlač mu kurac g. [22.9.2024 18:52]Blaž Korošec : Erzo, pa tako dober golaž si zamudil. [22.9.2024 16:02] Andrej Erznožnik : Kot veš umrlih živali ne jem [22.9.2024 16:07] Emil Kos : A žive pa ješ? 😀 [22.9.2024 17:00]

Še vizualizacija najinih letov tukaj