Komentar leta: vsaj scuru nisem kot ostali, (razen še enga Mićota, ki je scuru malo manj) – do baze ni šlo
Padalska jataDopoldne se z Matejo in Lukom pogovarjamo o akciji na Koroškem, pa se na koncu ne izide. Ker piha SV, se sam odločim za Javornik. Mega se strinja, da gre zraven, vendar le za šoferja.
Poberem ga v Logatcu in čez Kalce proti Podkraju in malo prej na desno na vrh do smučarske koče. Pri sedežnici piha dol ?!, na vrhu pa res SV. Vzamem I.klaso in malo dol po zaraščenem travniku-smučišču.
Mega mi pomaga razgrniti in razplesti zataknjene štrikce. Občasni močnejši sunki po hribu gor (na Kovku 6/9,4 SV) sicer skoraj idealno. Nekajkrat hrbtno dvignem za v zidek, nekajkrat za odlet, pa ga vedno sfedlam in Mega mi potem potrpežljivo spet trebi štrikce in postavlja Rooka…
Končno ga pravilno dvignem (piha namreč rahlo z leve strani, jaz pa dvigujem, kot da piha bolj z desne 🙂 ) in speljem iz poseke. Takoj na levo in ob pobočju drži in rahlo piska. Ker sem prvič tu v zraku in je Črni vrh daleč, mi je edini cilj, da prilezem do tja, da ne bi scuril kar tukaj pod smučiščem. Prvo tretjino odpeljem kar na isti višini, potem pa mi začne spuščati. Proti koncu poskušam tudi zavrteti (ko rahlo piskne), pa v smeri nazaj skoraj stojim (piha bolj V vzdolž grebena, ne pa SV !) in samo tonem. Ko sem nad Črnim vrhom, se odpeljem ven in pristanem ob glavni cesti proti Godoviču.
Še predno pospravim, je Mega že pri meni. Lep štart. Sem je treba še večkrat priti 🙂 .
Pa moj novnov 🙂 .
Boris pa testira po svoje
Borisov komentar leta: wingover test
Ker sem že včeraj bil pregnan s starta, ko je nevihtnilo, grem danes malo prej 🙂 .
Ko pridem, na startu pihne rahlo gor. Proti Krimu in Vrhniki, kot da že dežuje, tu pa kot da bo vsak čas (vendar ne tako sivo, kot včeraj, pa tudi nič ne grmi 🙂 ). Ko postavljam, je nekaj rahlih kapljic, ki ponehajo. Zato pa pihne od leve – čisti V, potem pa še nekajkrat od zadaj, da mi celo posvaljka coto malo dol. Počakam, da od nikoder ne pihne (gor namreč ne več…) in odlaufam. Cota gre lepo gor, zagrabiti pa noče. Sforsiram in sem v luftu, me pa splakuje dol v travnati kotel, tako da že dvomim, da bom prišel čez. Potem pa le malo privzdigne, tako da speljem čez trofazno in drevesni rob na najnižjem mestu. Potem pa levo ob pobočju, kjer je kar čutiti čelni V veter. Malo me zaustavlja, ampak rinem ob pobočju (nad dolino je še močnejši V) in pristanem na pol poti med Vrzdencem in Horjulom (Zagorica).
Pospravim in na cesto. Štopam kakšno uro, pa ne ustavi nihče. Začne kapljajti. Potem grem k neki hiši, kjer sta se ravno ustavili dve dami, ki ju postavim pred dejstvo… In me odpeljeta gor do Samotorce 🙂 .
Ko pešačim še gor do avta, se ploha ulije na polno…