Ok, tale zadnji let pa si mogoce res zasluzi report iz moje strani.

Ambrož-Lienz

Dan se zacne z Erzotovim klicim nekaj pred 8mo, logicno se spim ampak se vseeno javim (bomo spali ko bomo stari 🙂 ), se vedno cel zaliman tako da od pogovora odnesem edino informacijo da gre Susa ze sedaj na ambroza, jata pa se nima fiksne destinacije. Poklicem Suso ki deluje nekoliko presenecn da je ze 9 (vmes sem se malo pomize premislil),panika da se ful mudi, in da se dobiva na dolgem mostu cez 10 min. Se vedno v meglicah (brez jutranje kave!!!) zbasem opremo v ruzak in gasa na dolgi most. Seveda pri tem pozabim stvari kot so soncna krema, zimske rokavice, fotoapart in pa seveda camel-back.

Na poti seveda obvezen pit-stop da grem jst po moj sendvic in cokoladke 🙂

Ko prispeva pod Lipo je tam ze vsa slovenska preletaska smetana (no, skoraj vsa, Erzo je prisoten zgolj duhovno :), no pa na telefonu) in vsi imajo velike plane. Od julicev, gemone, pa bohinjci, pa na vzhod, pa na zahod, pa gor in dol, vglavnem vsi super pametni, vsak s svojim planom. Jst navijam za Avstrijo, Susa je za ampak mu ne disi dolga pot nazaj (iscemo studenta ki bi nas za 40eur + stroski prisel iskat, ampak ga ne najdemo, ker studenti ki imajo avto ne rabijo 40 eur, vseh ostalih pa ne rabimo mi), tako da on izbere smer prek vrsica->okrog julicev->bohinci->nazaj na ambroza in jo tudi dejansko izpelje (good job susa). Kako so se v tem J skopali prek vrsica mi ni povsem jasno…

Figure 1 Susa na startu

Kakorkoli ze, susa potegne prvi takoj pobere in odleti, do trenutka ko sem jst v zraku je on ze nekje nad  Krizko in se ne vidimo vec…

Slovenski del leta je precej klasicen, mogoce je bilo malenkost bolj zahtevno ker smo startali dokaj zgodaj (nekaj jih pocuri v Kokro) sicer pa BP.

Do Kepe letimo v jati 3je, potem se ostala dva odcepita v Mojstrano jst pa letim dalje.

Intermezzo, originalni plani.

Pred nekaj dnevi sem si zadal cilj za letosnjo sezono, in sicer one way do San Candido. Zacrtal sem dve opciji, iz Sorice prek Gemone in Tolmezza, oz iz Ambroza/Gozda. [1] Je pa tu disclaimer, in sicer da so bile to bolj kot ne popoldanske sanje in ne nek super resen plan (PS: so pa route speljane tako da imas vedno doline z pristanki)

Od Kepe naprej zacne zahodnik vedno bolj jacati in hitro mi postane jasno da preskok iz Podkorena proti Travisu ne bo mogoc. Ko naberem zadostno visino se tako vrzem v Avstrijo in priklopim Dobrac brez problema (ideja je da grem isto smer, torej proti San Candidu, samo dolino visje kjer bi moralo biti manj zahodnika ker je sirsa dolina, splosen veter pa J). Na Dobracu pa postane zares za…ano. Na Avstrisjkem ocitno spijo dlje, ker ko priklopim nekaj pred 15:00 je tu se zelo mocna inverzija na cca 1800, kar zelo lepo pokazejo jadrilice ki se matrajo in peglajo pobocje Dobraca.  Da je vse skupaj se lepse je tu ravno tako Z ki mocno obliva. Tako tu tudi jst na pobocju polnem rotorju (zaradi zahodnika) cakam na baloncek ki bo prebil inverzijo. Ko ga dobim pa je to gotovo najtezje pobiranje kar sem go do sedaj imel. Zelo zelo ozka termika +5, +6 oblita z -4 propadanjem na skoraj zavetrni strani pobocja skozi mocno plast inverzije. Ce ne bi bil z Rookom tako zelo na “ti”, se tu ne bi zvlekel skozi (beri non-stop kloferji in vse splosen rodeo, res kriticni pogoji..). Ko se koncno zvlecem na zahodno pobocje gre lazje, pa se dan se zacne tudi v Avstriji delat. Spodnjo plast inverzije prebije, in vsa pobocja lepo delajo. Je sicer povsod zelo zelo mocno in vsi termali so ozki in z zelo ostrimi robovi (jeba ko na full-speedu prbijes direkt iz -3 v +6) , ampak gre ok. Nazalost je tudi tu JZ tako da non stop rinem v veter (gre cca 36kmh na 2/3 speeda).

Ko pridem do Hermagor-ja se mi zgodi drugi error, in sicer da mi zmanjka kart, geografijo sem pa presprical tako da letim naprej samo po feelingu (in reliefnih kartah ki jih imam po nesreci za cele alpe 🙂 ). Ideja je da letim zahodno po tej dolini proti zeljenemu San Candido, zato pri Nassfeldu porinem naprej na prednji greben ker se mi zdi to lazja pot da priklopim naprej. Nazalost greben ne prime in se tisto malo termike ki jo prozivede razmocen smrekov gozd razpiha zelo mocan jugo (pri vrhu grebena v kompresijski coni rabim vsaj polovico gasa da grem sploh naprej!!). Tu se potem v obupu vrzem nazaj na sever  z idejo da nekako priklopim dolino ki gre proti Lienzu (ker se mi zdi da mora imeti zeleznico), ko pa pridem tja (po nizkih preskokih cez jezero Wiesensee)

Figure 2 Error pri Nassfeldu, predni greben ne prime :/

pa presenecenje da ob 17:20 v “visokih” alpah se zelo zelo vredu dela. Tu potem naberem v visave (nad 3000) in se po vrhovih odpeljem v Lienz kjer pociljam uradni pristanek :). Lokalci me zapeljejo na zeleznisko postajo kjer ujamem zadnji vlak v Villach kamor me pride iskat cimer [hvala se 1x Sirok] (ker ni vec vlakov za Lj).

Figure 3 Iz vlaka na poti domov…

Tale route ima se veliko potenciala, ce bi bil nad Lienzo uro ali dve prej (to je cca tista ura ki sem jo izgubil z zaj.. pri Nassfeldu) bi se dalo komot potegnit dodatnih 30-40km severno proti Grossglockenrju in potem preskok na sever proti Zell am See (oz. bolj zahodno) in po zahodnih pobocijh naprej severno (po posvetu z lokalci) [2]. To bi slo se posebej na izi ker popoldne tam zacne precej mocan dolinec, tako da imas vse glide z vetrom.

Opcija 2 pa je da v Lienzu odpeljes na JZ proti Sillianu in se tako povezes z Italjanskimi alpami.

Drugo leto pac 🙂

1 http://xcplanner.appspot.com/?l=open&p=mplyGaqswAiym%40dzvB~%5D%60~SqNtbVcyBfl~%40knDv%60f%40%7CAztQeBdkYubHn%7CYjaCr%60m%40%7DaGn_GcfJhdEuoFdid%40&s=20.0&a=0

2 http://xcplanner.appspot.com/?l=free&p=iooyGymswAazVpi%7C%40%7DwPbv%60AamAh%7CTgmMnlHgkKv_s%40qyEve%5DquGsJyhFbdRsaBjuj%40unThgl%40erEjpZsj%5D%60r%40eaGIa%7CLn%60GqnFn%60BwtP%7CaQ%7DvLatC_%60N%60pGcoGqxB&s=20.0&a=0

Po včerajšnjem dežju se dopoldne začne delati krasen dan. Najprej se z Erzom slišiva zgolj informativno, ko se pa dan pospešeno začne lepšati, rata panika, tako da moram takoj odlaufati z delovnega mesta, pozabiti na Mega (ki se lahko sprosti šele čez debelo uro) in gasa na Železniško na Vrhniko.

Tu vsak na svoji strani hiške čakava drug na drugega (izgubljenih 10 min…) in potem z LCjem gasa na Slivnico – Malina & Co. so že v zraku…

Oni so res v zraku, pa zaenkrat ne previsoko. Ko začneva postavljati, je veter super, ko sva pripravljena, popolno zatišje. Malo čakava, potem pa potegnem in startam in z globoko bolečino scurim z grebenjem po vrhovih dreves za vsako sekundo podaljšanja.

Zoranova curaža

Pospravljam in gledam kje je Erzo. S strahom po postaji vprašam, če se je hudič pobral, pa nejasno odgovori, da se nekaj matra… Torej je pobral in ga že ni več :-(… Mega medtem pride na bencinsko in ko se hočem naložiti, se mi obraz razleze v nasmeh, razočaranje izgine in preplavi me olajšanje. Notri že sedi prištopani Erzo, ki je tudi  scuril 🙂 kot se spodobi :-).

Erzova curaža

Mega gasa na vrh.

Za drugo rundo taktično čakamo, da posije sonček. Mega viteško asistira in baje ne čuti potrebe po letenju (vendar je še en drugi baje, namreč, da ga baje roka spet močneje boli – vzroki niso znani, noče nič priznati, kaj je motovil, da se mu je poslabšalo (?)…).

Ko končno posije sonček, tudi veter bolj prav pihne po startu gor in potegnem in sem v zraku in takoj zamotam in ekspresno naberem do 1500 ! Erzo je potegnil malo za mano in je spodaj, potem pa naenkrat dobi nekje pospešek in je že nad mano (pa ne veliko, se kar dajeva tamtam).

Naslednjih 20 min mu poskušam slediti ven na odprto, pa na Z sleme, pa spet proti startu, pa spet na Z sleme, kjer proti koncu padem ven in začnem curiti, on pa počasi nabira in izginja v višave. Niže kot sem nad slemenom, bolj me bremza močan Z (grem samo še 3, 5,10, 5 … naprej). Ko je že nevarno, odvijem bolj stran od pobočja in se na 800 že poslavljam od nadaljnjega letenja… Pa naenkrat zagrabi in ostro namotam in se odpeljem na 1800 nad vrh Slivnice.

Razgledi na razlito živo srebro Cerkniškega jezera in še malo bolj oddaljenega Planinskega polja so fenomenalni (tako visoko še nisem bil tukaj, sploh pa ne ob takšni hidrografski situaciji 🙂 ). Odločim se odpeljati v smeri Blok (tu so bogati pristanki, za Erzom na S si pa itak ne upam – pa še pojma nimam, kam je odpeljal med mojo curažo). Erzo po postaji potrdi mojo izbiro in že vozim proti Blokam. Vmes mi 2x malo piskne gor, počasi pa zgubljam in sem kmalu na 1200 nad Novo vasjo. Tu dobim nekaj dviganja, vendar me nese z vetrom 45, tako da ne morem fiksirati dviganja in curim naprej proti tlem, ki so hitro blizu (saj sem tu 300m više, kot bi bil v Cerknici…) Pristanem na razkošnem travniku malo pred Studencem na Blokah.

Zoranov odlet

Med pospravljanjem potipam, kje je Mega in čeprav je že na Uncu, me pride iskat (zlat je !! 🙂 ) in me transportira na Slivnico po LCja.

Čudovit pozen popoldanski prevoz v sončku v dolino. Vesel kot radio. Erzo pristal pri Trebnjem…

Erzov prelet v Trebnje