Spet zjutraj pokliče prvi Erzo. Danes enako kot včeraj in treba je ukrepati. Čimprej. Ščuka je že na standby (pa danes ni inverzije, ki ga je včeraj ovirala 🙂 ).

Ob 11.45 na Vrhniki. Danes gremo z avtobusom :-). Na Uncu še Mega in potem vse enako kot včeraj do Buzeta, kjer zavijemo najprej v dolino Bračane, ugotovimo da ne piha prav za start Medici, pa gremo nazaj in okoli pod Mlun. Tu prav tako ugotovimo, da ne piha prav (iz doline rahlo ven), kar Ščuka ponovno prepriča, da bo nad Istarskimi Toplicami (start Medici) najbrž OK.

Naprej po dolini do Istarskih, pa naokoli in gor in okoli in gor in naprej (mimo Sv.Jelene, kjer na sedelcu Ščuka preveri, da piha gor 🙂 ) in naprej in levo in desno in še kar naprej in naokoli in… in smo tam. Sonček je malo zakrit z bazami in piha nam v rit, po pobočju dol. Malo modrujemo, ugotovimo še SZ (Ščuka ve, da je to pa absolutno neugoden za ta start, ker ne bo nič bolje) in nazaj proti Jeleni.

Tu gremo gor na vrh k anteni, na start (Erzo), ki ga ni več – ker je nastal tukaj vinograd. Oni trije modrujejo (itak piha spet od zadaj v rit po pobočju dol…), jaz pa odlaufam (odšantam) po okolici, če je kje kaj v redu terena za odleteti. Na eni strani čudovit, raven travnik, ki se zaključi s stopničastimi terasami s trimetrskimi škarpami… Na drugi strani vršni travnik z verigo borovcev in šavja malo niže (nekaj a la Vrabče…).

Ko pridem nazaj, vidim, da oni trije podirajo suha drevesa in so optimistični. Res je malo popustilo (to pihanje od zadaj), tako da kar gremo v avtobus po robo (napol v obupu). Začnem se pripravljati na vrhu trnastega kvazi travnika. Pa se Erzo postavi pred mene. Mega opazuje in začne (viteško kot vedno) pomagati, Ščuka se tudi štima.

Čakamo, da to pihanje od zadaj, pa s strani, malo pojenja, potem pa Erzo potegne naprej in odlaufa skozi trnje in je v luftu… Postavim še jaz, tudi malo čakam (Mega mi lepo naštima štrikce) in potem potegnem. Lepo ga spravim nadse, zalaufam, pa Mega zavpije, da nekaj ni Ok. Postojim…malo pogledam gor…pa seveda nič ne vidim… pa Mega zavpije, da je, saj je Ok… pa zalaufam naprej, pa ga nekako ujamem in … sem v zraku. Obrnem na desno ob pobočje, kjer vozi Erzo. Vidim, da postavlja še Ščuka, potem pa tudi jaz lovim ob pobočju na slemenu (ki vodi dol proti vasici Livade) in dobim celo nekaj dviganja. Erzo je pod mano (končno enkrat 🙂 ) in se odpelje bolj ven, jaz pa po nekaj zavojih tudi začnem izgubljati in zapeljem po slemenu do hribčka Pigini, levo nad Livadami. Tu ujamem naenkrat močno dviganje, zavrtim in sem že nad gričkom. Pride še Erzo, ki me v nekaj zavojih prehiti in je že nad mano. Malo še vrtim in lovim, potem, pa začnem izgubljati in se usmerim na fuzbal plac, malo manevriram med daljnovodom, vrhovi topolov in stebri žarometov in pristanem na sredi. Ful vesel.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo še malo vrti, potem pa pristane zunaj igrišča v pobočju, ravno ko pospravim.

Erzov let

Erzov let

Ko pridem do njega, po sms dobiva info, da gresta Mega in Ščuka dol. Malo ju čakava sredi Livad (trasa Parenzane je šla tu skozi…), ko prideta, naloživa robo, nazaj do Istarskih, kjer je Ščuka pustil avto in se poslovimo.

Potem pa mi trije še nazaj čez Mali Mlun po planoti na Veli Mlun in na start, kjer piha še malo močneje kot včeraj in se vsi trije odločimo za ne…

Nazaj v Slo do Sočerge, kjer sredi vasi občudujemo sakralno stolpno arhitekturo XVII.stol in razpadajočo vaško arhitekturo z možnimi travniki za odlet (nerealno, čeprav se Erzo dogovarja z lokalcem, da bi tam malo požagal in popucal šavje…).

Potem pa naprej proti domu (brez ovinka na Kikiriki ali Glem …) :-). Spet novnov.

Zjutraj pokliče Erzo, da danes bi pa lahko bil ta dan za Istro (burja- pretežno jasno in sonček nad Istro – Mlun). Ampak bolj zgodaj. 11h. Mega je za (je naredil že vse za ta teden).

Manjše neusklajenosti o tem, kdo bo vozil, pa telefonska nedosegljivost, pa kmečka nevesta, pa sms, da bom že jaz peljal in smo že na Uncu. Še Mega se zbaše v mojo gajbico (v bistvu komaj gleda izza rukzakov z zadnjega sedeža – najprej hoče celo pustiti svojo padalo, da bo samo šofer, pa mu tega seveda ne pustiva…), pa gasa do viadukta, dol, pa do Buzeta in v smeri proti obali do Kamenih vrat.

Tu nas že čaka Rabič v “svojem” razmajanem kombiju Tiči Buzet. Preložimo opremo k njemu in gasa (no ja…) gor na Mlun.

Na startu piha burjica v sunkih, ki so občasno kar močni. Jožef brez razmišljanja postavi padalo, Erzo nekaj cinca, jaz tudi postavljam. Rabič potegne hrbtno in mu ga izstreli gor in sune nazaj na hrast. Mega je v momentu v reševalni akciji in spleza na drevo in začne žagati in lomiti veje. Priskoči še Erzo, ko se odpnem in odmotam od padala, pa še jaz. Skupaj mu otrebimo padalo in drugi poskus.

Zdaj malo popazi, da trakci pokažejo malo umirjenosti in potegne in lepo odleti. Pred startom začne nabirati levo desno, potem malo navije in je že kakšnih 200m nad startom. Ko poskuša od zadaj s planote naprej, se premika zelo počasi. Tak začetek je malo umiril našo slo po letenju (pa še z novega starta za naju z Megom), Erzo menca, jaz sem tudi bolj občutljiv na sunke vetra, potem pa Mega začne postavljati in to spodbode Erza, da potegne in odleti. Mega se ustavi in pomaga meni postaviti do konca.

Prvič mi ga sunek sesuje na stran, v drugo pa odletim. Tik pred startom me lepo dvigne, pa se mi zdi, da je močno in razrukano in gre počasi naprej –  in se raje odpeljem malo naprej. Tu pa po začetnem dvigovanju potonem pod start in potem je zame konec. Samo še dol gre, pa če se vrnem nazaj pod start ali kamorkoli. Pristanem na travniku, na uradnem pristanku ob moji gajbici. V toplem sončku in občasnih vetrnih sunkih počasi pospravljam in opazujem (s faušijo) ostale tri.

Zoranov kratek let

Zoranov kratek let

Prvi pristane Mega (ko ugotovi, da se ne da višje nabrati in se naveliča drajsanja nad startom) in me spodbudi naj grem še enkrat na start. Ko pospravi, odšibava (z mojo gajbico je ta izraz bolj ustrezen) na start.

Tu piha vsaj tako kot prej in vidiva, da Erzo pristaja z ušesi daleč naprej pred pristankom na blatnih travnikih v smeri Buzeta. Rabič pa kar izgine iz vidnega polja (kar ni tako težko v mojem primeru 🙂 ). Odločim se za ne in odpeljeva oba avta dol. Najprej pobereva Erza,

Erzov let

Erzov let

potem pa še v dolino Bračane zadaj, kjer poberemo Rabiča.

Druženje v bifeju in padalske zgodbe od tu in tam (je Rabič povedal, da je odkril, kdo je prejšnji vikend letel brez plačila štartnine na Mlunu in da moramo to mi poravnati – slišiš Damjan?! 🙂 ), potem pa se poslovimo.

Gasa nazaj v Slo, gor na Kikiriki, da Megu pokažemo Kvirik NE (pa preverimo, da je premočno 🙂 ), pa naprej do Gračišča in ker je še svetlo, na mojo željo še lokalni izlet na Glem, kjer v zadnjih žarkih svetlobe ugotovimo z rukzaki na ramah (midva z Erzom seveda…), da piha preveč s strani za večerni start (spet zastonj tukaj…).

Zdaj pa res domov…

Po obilnem sneženju vse zamedeno, megličasto in zabasano. Ampak ob morju pa mestoma sonček, tu in tam modro nebo in občasno bazice (dokler se spet ne zabaše). Rahla burjica.

Erzo provokativno pokliče, pa ga takoj zagrabim, če greva na dol (še prej ga seveda še enkrat pohvalim za fenomenalen nedeljski let 🙂 ). Ko vidi, da se me ne bo znebil, pove da ima nujno delo  (na škarpi 🙂 ) in da res ne gre.

Meni samemu se ni za vozit na Obalo (ker le ni čisto sigurno, da bi letel…) in ker moram itak do Sandija o nov zic, se odločim nekaj najti na Gorenjskem (kamere obetajo zadovoljivo vidljivost po nižinah).

Najprej pod Ambroža pa je gosta baza pri vrhu Grajca. Naprej proti Preddvoru in Bašlju z mislijo na Sv.Lovrenc (ali v skrajnem primeru spet Povlje, ki v takem snegu ne bi bil enostaven). Na vrhu vasice obrnem, ker se začne baza in tudi spluženo ni več naprej. Startni travnik v Povljah je že v bazi. Potegnem še pod Gozd (prej se je po kameri vidlo do podna), pa je baza že na sredi hriba. Malo mencam, potem pa še enkrat ob vsem pobočju nazaj, ker je postalo malo boj svetlo in sem upal, da se bo mogoče le kaj odprlo. Pa se ni :-(.

Na koncu še gor do Ambroža, če bi bilo mogoče dovolj vidljivosti odleteti kje zgoraj, pa pristati za Grajcem. Ves čas od srede Grajca do vrha totalna megla za tipat po cesti pred avtom…

Odstopim in se odpeljem do Sandija, kjer naštelava zic in prestaviva rezervo :-).

Zjutraj se obeta lep dan s šibko burjico, ki bo čez dan obrnila na JZ. V Vipavski že sonček in modro nebo, ko je v LJ še bela megla. Pokliče Andrej za akcijo. Mega je tudi že za, Erzo se ne javlja. Moj predlog: najprej Trstelj, potem Lijak.

Ob 10h se že dobimo na Uncu. Med potjo se javi Mirko (za drugo skupino), tik pred parkingom pa se prebudi še Erzo in se seznani s situacijo. Ker bi jaz rad bil popoldne čim prej nazaj v Lju, me Mega in Andrej določita za enosmernega voznika (za nazaj se bosta pa sama znašla).

Šibamo po Vipavski do Sela in skozi Dornberk proti Trstelju. Zanima me severni start, na katerem je doslej registrirano odletel  po OLCju le eden (pa še to Italjan)… Na že znanem ovinku izberemo najbolj levi od desnih kolovozov in naprej do tudi že znanih daljnovodov (Erzo se jih najbrž ne bi spomnil…) in še malo naprej do ogromnega, položnega, rahlo zasneženega travnika, ki je lahko čudovit start.

Samo iz avta stopimo in je jasno, da bomo leteli. Veter še rahlo gor (o burji 3/5 na Kovku ni tu ne duha ne sluha), čeprav je na Lijaku že Z (javil Igy). Mega takoj začne z asistenco, glede na iztek travnika in hribčke, čez katere je planirano leteti (v optimalni varianti)  me hitro prepriča, naj vzamem Rooka (+ tangice). Če se optimalna planirana varianta ne izteče, je takoj spodaj v dolini rezervni travnik. In že mi z Andrejem raztegujeta padalo še malo nad zaključkom gladkega dela travnika (Andrej bo startal takoj, ko bom javil, kje sem in kako je in sploh ko bom na tleh…). Sedaj že piha rahlo z leve (Z).

Potegnem, potacam nekaj grmičkov na poti in se odlepim od tal in nizko nad grmovjem zapustim pobočje. Tudi 300KV daljnovod je hitro za mano in letim naravnost naprej čez prvo dolino. Grički na oni strani se približujejo, občasno me celo rahlo dvigne, tik pred  njimi pa kar zadržim višino in se z bogato rezervo spustim čeznje proti reki Vipavi, za katero so že vidni redki lepi travniki, pa množica blatnih polj, kjer lahko pristanem. Na tej strani me celo rahlo dvigne, tako da se usmerim proti mostu (kjer sva z Erzom nekoč čakala Ščuko), preletim Vipavo in vseeno raje zavijem nazaj na lep in velik travnik poleg breskovega nasada, kjer pristanem malo pred glavno cesto (no, pa tudi ta lepi travnik je rahlo moker in močno blaten). Javim , da sem na tleh in da gre brez težav do sem. Novnov! Vesel kot radio 🙂 !!.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam že pripluje po nebu Samsa, ki nad zadnjim gričem celo zajadra in zavrti, potem pa v nizkem naletu pristane skozi zadnje breskvice na moj travnik. Tudi njemu se vse smeji :-).

Andrejev let

Andrejev let

Še pospraviva ne, pa že kliče Erzo, kakšen prasec da sem, ker mi je ratalo brez njega :-). Potem pa je tu že Mega in gasa proti Lijaku.

Še preden  pridemo pod Lijak, Mega že rezervira sedeže v Igyjevem kombiju. Erzo, Mirko, Uki (2.ekipa) je že odšibala direkt gor, mi trije pa čakamo, da se Igy vrne s fure in še nas dostavi na start. Andrej dobi med čakanjem osebni prevoz.

Na startu blato in gužva, da komaj najdeš prostor za postavljat. Veter na momente že kar konkreten. Jaz moram nazaj pripeti Rooka na zic in mi to v bleščečem soncu (in posledično še slabšem vidu) vzame kar nekaj časa, tako da Mega medtem že odleti.

Ko si končno pripravim padalo, ga hrbtno potegnem in po obratu me samo liftne gor, tako da sem v nekaj trenutkih že nad grebenom. Po postaji slišim, da je Erzo že proti Čavnu, da se usklajuje s Kraševci, kje pa sta Mega in Samsa nimam pojma. Ker imam avto spodaj in omejen čas, nimam nekih preletaških ciljev. Brez nekega iskanja najdem blizu starta ozko ekspresno dviganje, ki me s 4,8 odpelje na 1200. Potem se pa odpeljem proti Zmajarski, vendar nočem preveč nazaj za rob (kjer vidim kar veliko padalcev, ki so visoko gori), saj je kar živahno in so dviganja sunkovita in ozka, pa tudi padanja… Pri Zmajarski zavestno obrnem in me začne požirati ( s 15km naprej) proti vetru. Pa dobim pri vojašnici še eno ekspresno dviganje, ki me odpelje skoraj na 1600. Ker v Čaven in naprej nočem, se usmerim naravnost ven proti sredini doline in se odpeljem vse do avtoceste. Zgubim kakšnih 300m in se poskušam spraviti pod bazico desno pred seboj. Na levi je namreč grda in temna baza že na moji višini, ampak pod njo visijo špagetasti izrastki, ki mi obetajo dež ali sneg in me sploh ne vleče tja. Ta mala simpatična bazica pa je predaleč, zato obrnem proti pristanku in se po sredi doline odpeljem nazaj. Počasi zgubljam, nekajkrat zapiska in zavrtim v čisti modrini … in uživam v popolnem miru… Ko se mimo Lijaka pripeljem do Štanjela, sem spet v bolj razrukanem. Malo naberem, pa spet ven, potem pa na pristanek, kjer po eni uri sestopim na tla v močnem JZ (klobasa vodoravno). Pristaja Micko, pa Kupljenik, pa še kakšen znan…

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in v mojo gajbico, pokličem Mega in Andreja, ki se ne javita in proti centru Slo. Za  Vipavo zapeljem v gost snežni metež, ki poneha šele tik pred Razdrtim (upam, da ni kdo nabasal v to…). Pa se javi Andrej, da je pristal blizu Bolk bara, nekaj trenutkov za njim pa isto javi še Mega.

Andrejev Lijak

Andrejev Lijak

Ko pripeljem do tja, Andrej smeje naloži robo (čakal je 5 min na prevoz 🙂 ), potem pa stopiva še do Mega, ki zaključuje pakiranje nekaj metrov stran in gasa naprej. Ful zadovoljni za enkraten dan !!!

Zvečer pa se zareži ves zadovoljen po telefonu še Erzo, ki je kljub snežnim ploham pristal za Pazinom in naredil današnji zmagovalni let (po dolžini, po izvirnosti pa sploh – ostali znalci so v glavnem furali standardno ruto Kovk -Nanos)…

Erzo pa seveda po svoje

Erzo pa seveda po svoje

Erzov komentar leta: Prva sreča danes je, da zamudim projekte (Trstelj), zato pa sem pravi čas tule. Že pred Čavnom se mi je v prvih petnajstih minutah zanohtalo, da sem hotel kar dol. Potem sem letel mimo oblačnosti na Krasu, ki je prav nesramno metala senco. Po uri je bilo za mraz vseeno – zebe pač, ponesreči sem stegnil jezik z ust in otipal ledene svečke, ki so visele z maštac… Ilirska Bistrica me ni zanimala, saj se je zdelo preenostavno. Občasno je snežilo tudi z jasnega neba. Roke niso imele pravega stiska in so bile dobesedno lesene. Nazadnje se zapeljem čez Pazin, na Čepič polje se je zdelo preenostavno, čeprav bi bilo dlje. Ko scurim,vzamem flaško vode iz kokpita – voda je delno zmrznjena! Na tem mestu se zahvalim edinstveni kraševski podpori, Rajku osebno, katere sem bil danes deležen in me pride pobrat na pristanek, da kar mimo Kaštelirja in skozi KP proti domu. Na pumpi pri Kozini presedem k kranjčanoma, ki ju naprosim da me zapeljeta do Vrhnike, kjer 19:40. Glede na to, da je bilo na štartu precej dobrih pilotov, mi je res žal, da se že vnaprej odločijo za “lokalno” letenje. Le do kam bi prileteli najboljši? Seveda, če bi jim pa organizator rekel, da je cilj v Buzetu bi pa že šli. In tako mine odličen dan.
Komentarji (23)
  • 1.Gvido Jager : Ouuuuuuuu; fantastično in mrzlo (verjetn). 🙂 [10.02.2013 19:57]
  • 2.Ambrož Mikelj : A se ti je zmešal? 😀 [10.02.2013 20:00]
  • 3.Zoran Gaborovič : Svaka čast ! Še dobro, da si zjutraj zaspal 🙂 !!! [10.02.2013 20:01]
  • 4.Bojan Dajčman- Bojč : to pa je !!!LEPOOOO [10.02.2013 20:02]
  • 5.Primož Ciglič : Lepo tole te morm pa, kr pohvalt ane…Lp [10.02.2013 20:03]
  • 6.Borut Lapajne : manjka še potopis za nazaj 🙂
    [10.02.2013 20:09]
  • 7.Uroš Novak : Ne se jebat , BRAVO ! [10.02.2013 20:09]
  • 8.Gregor Žilnik : Super špura, čestitke [10.02.2013 20:09]
  • 9.Andrej Piškur : Priden si! [10.02.2013 20:11]
  • 10.Miha Kavčič : Pismo, jst nisem mel cahones se zapelat pod tiste snezne plohe… bravo, cist noro 🙂 kak je blo pa z vetrom? a si skoz mal v veter letel al ti je na krasu obrnilo z JZ na kaj drugega? [10.02.2013 20:18]
  • 11.Andrej Zeme-Agv : Čestitam,pa si le pršu na svoj račun! [10.02.2013 20:18]
  • 12.Edo Govekar : Erzo, naslednjič boš ti task sestavu :)) [10.02.2013 20:26]
  • 13.Luka Slak : Fotr potrgu gate 🙂 Fak no… [10.02.2013 20:39]
  • 14.Andrej Erznožnik : MK: srečeval sem JZ in SV, v bistvu sem letel po konvergenci ali pa si le domišljam, pod črno prasico, si tud jaz nisem upal, pa kaj bi tam raje sem šel stran ob njej, kjer je šlo kaj gor [10.02.2013 20:41]
  • 15.Andrej Samsa : Usa čast [10.02.2013 20:53]
  • 16.Mitja Šuštar : Pristank pa v dolino, kjer že taužnt let ne teče voda… ena mojih kolesarskih potk… lepo!!! [10.02.2013 20:59]
  • 17.Mitja Jančič : ODlično! [10.02.2013 21:12]
  • 18.Dragan Vidic : Let za občudovat!!! Res odlično! Škoda, da na koncu Istre zmanjka kopnega, sicer bi ti šel še dalje. [10.02.2013 21:30]
  • 19.Stane Bajt : Carsko. [10.02.2013 22:22]
  • 20.Zoran Korpar : Čestitke za let a posebno za odabir špure, bravo [10.02.2013 22:34]
  • 21.Kristian Pintar : Svaka čast ! [10.02.2013 22:35]
  • 22.Siniša Pintar : Bravo majstore!
    [10.02.2013 23:28]
  • 23.Denis Medja : Lepa sem verjetno tebe opazil ko sem se iz morja pelal:) [10.02.2013 23:42]