Čeprav sprva nisem nameraval iti danes v Bohinj, me zjutraj pokliče Erzo in prepriča, da se priključim v Pavlinov avto, ki tja pelje še njega in Lučko. Prestop opravimo na pokopališču v Šmartnem in gasa (z zastoji okoli Bleda…) do smučišča Senožeta, kjer se akterji že zbirajo: 13.Namlinom memorial (Namlin = Na mlin, kar je naziv domačije pokojnega Janeza Grma, kjer so baje v preteklosti imeli mlin, na katerega se je hodilo… ko so bili tam pri njih, pa so rekl,i da so Pr’Namlin…).

Erzo hitro zorganizira, da damo rukzake v en avto in se s Tomom zbaševa vanj, on pa z Lučko v enega od naslednjih, ki gredo gor. Cesta na Uskovnico je mestoma kar zgonjena in skoraj 3/4h mine, da se pricijazimo na zadnje travnike, od koder je še 10min hoje do starta.

Nekaj ljudi je že na startu, nekaj jih pripešači (z ali brez opreme) ob čudovitem sončku in idealnem pihljanju po pobočju gor. Kmalu smo vsi udeleženci in podporno osebje zbrani in se malo gledamo in modrujemo… In čakamo na prve sonde.

Končno se spravi prvi v zrak in zapelje kar proti dolini.

Ostali še kar čakamo in se pripravljamo, dokler organizator Koroščev Blaž ne pospeši zadeve z dejstvom, da popoldne prihaja koprena in da bo kvečejmu slabše.

Še nekaj jih odleti in ko prvega zagledamo visoko nad startom, rata panika in štartavanje postane ekspresno. Sam startam v začetku navala, Erzo takoj za mano, potem še ostali.

Malo tipam sem in tja in kmalu najdem dviganja. Sprva po malem, potem dobim(o) vedno lepše stebre, ki so tudi bolj široki in umirjeni s pridobljeno višino. Ko naberem do 1900, se zapeljem nazaj za manjšo skupinico v kateri je tudi Erzo (in ki so kar nekaj nižji). Čez planino Zajamniki nad Uskovnico, kjer najdem zopet šibek steber, ki se ga držim, saj so Erzo & Co. dokaj nižji nad zatrepom Voj in se kar borijo za m.

Ko steber izgubim (ali ga zmanjka) potegnem za njimi. Naenkrat izgubim vso pridobljeno višino, medtem, ko se Ero in Co. rešuje in nabira… Ko sem pod njimi, samo še curim, kjerkoli iščem, medtem ko oni vrtijo v neslutene višave. V obupu zapeljem na nasprotno pobočje čez Voje, pa tudi nič uporabnega.

Ker sem že nevarno nizek za ven iz doline, porinem proti izhodu in končno pred Studorjem na Z pobočju dobim toliko višine, da se lahko mirno zapeljem okoli in nazaj do Srednje vasi, kjer po napolnjeni uri žalostno pristanem na izhodišču.

Zoranov let

Sašo Golob : Bravo…. [22.9.2024 14:25] Andrej Erznožnik : Zgleda super brez e [22.9.2024 15:22]

Generalno je bilo čudovito letenje, v čudovitem dnevu in čudovitih pogojih, vendar z grenkim priokusom, da sem vse, s trudom pridobljeno, zapravil v nekaj minutah…

Počasi pospravim, medtem, ko je nekaj predhodnikov že na poti k avtom in naprej na zaključno druženje pod bližnji kozolec. Kmalu se jim pridružim s Tomovim avtom še sam, saj je Lučka tudi že tam. Vsaj še nekaj jih pristaja kar tu, zraven kozolca. Res odličen golaž, pijača in sladice popestrijo prijetno zaključno druženje. Kmalu se nam pridruži tudi Tomo.

Tomov let

In še leti ostalih udeležencev:

Blaž Korošec : 13.Namlinov memorjal čudovito uspel. [22.9.2024 16:00] Andrej Erznožnik : Zato pa ni delta [22.9.2024 16:06] Boštjan Sodja : A znaš prjavt let brez slike jezera? [22.9.2024 17:45]

Blaž Korošec : Meri hvala, da si v soteski za seboj zaprla vrata. [22.9.2024 17:18]

Še nekaj časa klepetamo in modrujemo o današnjih letih, potem pa se mi trije poslovimo, saj moramo po Erza, ki je potegnil proti Bledu in nas že čaka. Vmes pa je seveda pridno fotkal tukaj.

Erzov let

Komentar leta: Namlinov memorial št. 13: pod 1) sm po dolgih letih šel sam pogledat, vsaj na daleč, če Planika še stoji in pod 2) končno 1x čez Pokluko, ne čez Debelo peč, tm sm ž šu. Ko sem pa glih na Bled (sej vem, da sm u Zasip) še en vic z Bleda: v šoli so se učili rime in ko učiteljica vpraša, se takoj javi Janezek in pove: po morju plava kit, iz vode kaže rit. Ja res je to rima, reče učiteljica, ampak grdih stvari se ne pove, moral bi rečt: po morju plava kit, iz vode kaže r., pa bi mi že sami vedeli zakaj se gre! Drugi dan je spet slovenščina na urniku in ponavljamo rimo. No kdo ve kako? Janezek dvigne roko in pove: ata se pele dol z Bleda, iz hlač mu kurac g. [22.9.2024 18:52]Blaž Korošec : Erzo, pa tako dober golaž si zamudil. [22.9.2024 16:02] Andrej Erznožnik : Kot veš umrlih živali ne jem [22.9.2024 16:07] Emil Kos : A žive pa ješ? 😀 [22.9.2024 17:00]

Še vizualizacija najinih letov tukaj

Ker sem dopoldne še zmatran od vrnitve z enotedenskega dopusta, dopoldne sploh ne razmišljam o letenju, ko se nekateri že dogovarjajo za današnje akcije…

Ko pa se začne približevati poldne in je že ves dan prekrasen sonček s SV (in burjo na Primorskem) le začnem razmišljati o kakšnem bližnjem startu (ideja je tudi Grmada, pa me sploh ne mika spet na ravnokar prevoženo in zabasano AC), zato: Zavrh. Mojca je za (kasneje npr ob 14h), Milanče bi tudi šel, vendar pri usklajevanju do takrat šibek veter (3-4/5 SV) ravno začne jačati.

Tako prvi zbor ob 14h preskočimo in se dobimo malo čez 15h pri Škorpijonu, ravno ko pristaja Kurnikov Jurij po 3h letenja v višavah na skoraj 2000.

Jurijev let

Komentar leta: Lep, sončen Zavrh in samota – nepozabno! [21.9.2024 15:18] Ana Senegačnik Kurnik : Top👌 [21.9.2024 15:34] Tomo Pavlin : U kar visoko, a bi bilo za kam it? [21.9.2024 15:42] Jurij Kurnik : Če znaš in se ne obremenjuješ z logistiko, bi vsekakor bilo. [21.9.2024 16:49]

Na pristanku je tudi kar nekaj vetra bolj V smeri. Z Mojco se naloživa k zamujajočemu Milančetu in gor.

Na startu piha še kar lepo gor, z občasnimi V tendencami. Med postavljanjem pride še LIn. Mojca mi “seveda” postavi padalo, ko se bašem v zic, tako da sem pripravljen prvi in ko spet malo bolj pihne gor potegnem.

Padalo mi malo obrne v desno in bolj atraktivno odletim (sploh ne vem, da sem baje kar pošteno s kupolo podrajsal po vejah na desni ?!). Takoj me začne dvigovati in levo v kotel do Trebelnika, kjer sem že lepo nad grebenom. Sprva je kar močno in na trenutke sunkovito (termika in veter od Rakitne kar butne gor), nad 1000 pa se umiri. Zapeljem nazaj čez start do Antene in še malo naprej, potem pa nazaj nad Trebelnik, kjer vrtimo skupaj z Mojco in Linom (Milanče še kar čara na startu globoko spodaj).

Z 1100 se odpeljem naprej do Javorča v občasnem dvigovanju in tudi zgubljanju. Ko malo naprej proti Verdu obrnem pa se pomikam nazaj tudi samo 5km/h. Z gasom se prebijem okoli Javorča in vedno niže rinem nazaj (700). Končno spet zagrabi (malo bolj zunaj) in me spet dvigne nad greben in v dvigovanju potem do Trebelnika, kjer naberem še nad 1100 in še enkrat mimo Antene.

Ko obrnem, prideta sem visoka še Mojca in Lin, sam pa v dvigovanju do Trebelnika, kjer naberem nekaj čez 1300 in se odpeljem mimo Vrhnike najprej v smeri Ligojne, potem pa z višino nad 700 in hitrostjo 55 v Podlipsko skoraj do Podlipe.

Zoranov let

Še preden začnem pospravljati, že pokliče Mojca, da je na začetku Podlipske že dobila prevoz do doma po drugi avto 🙂 .

Mojčin let

Lin je toplandal in je tako samo-rešen.

Linov let

Mojca me naloži in na poti proti Vrhniki pod Hribi naloživa še Milančeta.

Milanov let

Milan Velkavrh : Manjka prvi del [21.9.2024 18:55]

Vsi več kot zadovoljni …

Mojca se poslovi v Borovnici, saj ima rešeno logistiko z obema avtoma, midva z Milančetom pa se zbaševa v LCja in gor po njegov avto in … razlaz.

Proti večeru bo danes poslabšanje z močnimi nalivi ponoči in naprej. Po 12h pa naj bi obrnilo na zmeren JZ (in lepa termika). Pa je čez dan na obroke totalno pokrito in oblačno in potem krasen sonček. Še najbolj varno se mi zdi po 13h iti na Strmco, pa Erzo seveda vrže kost za Slivnico (saj ga razumem…). In kar nekaj jih je za, tako da pride moja Strmca v drugi plan.

Ob 13.45 za Petrolom na Vrhniki Mojca, Milče, Zoran, Delux in Erzo. Stlačimo se v Elektrika in gasa proti Cerknici. Ker so tam na Pumpi že Mega, Emil in Dušan, mi kar gor od zadaj, oni pa za nami.

Na startu še sonček, z bazicami v postopnem pokrivanju od JZ. Vetra občasno kar nekaj, že z Z in celo SZ tendencami. Ostali modrujemo, le Erzo se takoj pripravi. Kmalu odleti in ostane nekje na višini starta desno okoli koče.

Počasi se pripravljamo še ostali, saj se pokritost od JZ redči in vidimo tudi že sončne lise po dolini. Čez nekaj časa zagledamo Erza, ki nizek vozi stran od hriba nad Martinjak, da bi tam pobral. Ko je Delux v odletni fazi, pa Erzo dokončno scuri.

Erzov let

Za Deluxom odletim jaz, pa Mojca, Dušan, Emil, Milče in kot zadnji še Mega.

V začetku lepo drži in lahko v miru iščem dviganja, ki so občasno kar močna. Dvignem do 1300, medtem ko je Delux dosti višje že v zanosu proti Blokam. Občasno vrtim z Mojco, Milanom, pa tudi Megom in Dušanom. Kaj dosti pobrati se ne trudim, saj je nad Javorniki grda in temna oblačne gmota, proti Snežniku pa vidim celo sive zavese (dež ?) in nimam nobene želje nabirati v višave…

Po debele 1/2 ure imam počasi zadosti in se zapeljem daleč naprej nad Cerknico in potem čez Pumpo nazaj in na uradni pristanek.

Zoranov let

Medtem je seveda Erzo organiziral Saša za akcijo in se odpeljal z njim gor na popravca.

Kmalu pristaneta blizu Dušan in Mojca.

Dušanov let

Mojčin let

Potem še Mega prav zraven mene.

Megov let

Milče je v borbi za km na tleh pri Martinjaku.

Milanov let

Emil pa bolj zunaj na polju.

Emilov let

Ker rabimo 4 šoferje (za rešiti 3 avte zgoraj – o tem nas sproti seznanja Erzo iz lufta) gremo Mojca, Mega in jaz gor z Dušanom, Emil pa pobere Milana, da gresta reševati njegov avto, ki ga je včeraj pustil na Kaliču…

Na vrhu se poslovimo (Dušan in Mega), midva z Mojco pa se dobiva doli na Pumpi, kjer le malo počakava, saj si Erzo že naroči prevoz zase in Saša iz Grahovega.

Erzov popravc

Sašov let

Delux zaključi let v Žužemberku (!!!) in ga bo rešila Nikolina.

Borisov let

Komentar leta: Konvergenca [11.9.2024 17:06] Andrej Erznožnik : Evo pa na pravem štartu sem bil.. [11.9.2024 17:27] Andrej Erznožnik : Ljubezen ne izbira źrtev! [11.9.2024 17:46] Janez Kocjan – JanKo. : Fenomenalno, glede na to, kaj je zjutraj kazalo! 😜 [11.9.2024 17:56]

Tako se na koncu preostali zberemo na Pumpi, poslovimo od Emila in Saša, da nas z Elektrikom Mojca dostavi do Vrhnike.

Glede na napoved vidim Zavrh ali Grmado. Ker je Zavrh praktično brez vetra, Grmada pa že ves dopoldan kaže enakomeren V (2-3/4-6), predlagam Grmado.

Ob 12.15 se na Vrhniki dobimo: Hlišev Andrej, Gracarjev Jože in kot zadnji pripelje Erzo, zato ga določimo za šoferja. Hliš cinca, da bi šel raje na Čelo goro, zato presede v svoj avto in se osamosvoji. Midva z Jožetom pa k Erzu in proti Uncu. Erzo ves čas provocira, če bo Grmada res prava izbira, saj Slivnica že ves čas kaže JV, J. Moj kontraargument je, da dobro vemo že ves čas, da ob takih info s postaje, to najverjetneje pomeni, da piha čez start SV, S, ali celo SZ (res pa tudi sam ne dam roke v ogenj za Grmado, saj je generalna napoved izrazit S…).

Na izvozu Unec se Erzo dokončno “demokratično” odloči (ker ima volan svojega avta v rokah 🙂 ), da bo obrnil proti Cerknici. Preusmerimo Mega in se na Pumpi zbašemo v njegovo Toyotico in gor.

Na startu lep sonček in prve bazice … in res piha gor. Dokler ne začnemo postavljati… potem pa spet standardno: od zadaj dol, pa z levega roba, pa malo sem, malo tja (vendar je vetra malo)…

Erzo je (kot običajno) prvi pripravljen. Potegne in po obratu kar malo laufa preden spelje…

Potem pa ga kar noče dvigniti in tlači dol, dol, močno dol… dokler nad robom ne zagledamo, kako mu sesuje padalo (zadel je v smreko z zicem in odlomil dobršen kos smreke). Padalo obvisi na smreki, Erzo pa v zicu cca 3-4m nad tlemi…

Erzov “let”

Mega je hitro pri njem, spleza na drevo in ga za silo fiksira (da ne visi dol, saj se itak ne more spraviti iz zica).

In potem steče reševalna akcija: Mega pokliče sestrično, da z Unca pripelje alpinistično opremo.

Sam medtem štorkljam po štartu in se počutim kot “starejši občan, ki je poleg tega še gibalno oviran ” popolnoma nekoristen (ko poskušam dol k njim, se že na začetku strmine ustavim, saj nimam s seboj palic in vem, da nazaj gor zame ne bi bilo enostavno…).

Pride sestrična s partnerjem in dostavita opremo dol Megu in Gracarju.

Malo za njima pa že pride ekipa gasilcev (Mega jih je pozabil obvestiti, naj ne hodijo… dobili pa so baje več obvestil o padlem padalcu na Slivnici…), ki se pridruži dogajanju spodaj.

Sam se zgoraj na platoju še naprej smilim sam sebi zaradi svoje nekoristnosti in začnem počasi pospravljati opremo. Moja lastna je hitro pospravljena, ko pa pospravljam Megovo in Gracarjevo, pa vidim, kako ima vsak svoj stil pospravljanja, da ne najdem vreč … in da zadeve ne morem povsem dokončati, ne da jima morebiti celo zagrenil rezultate svojega dobrega namena…

Končno pridejo gasilci veseli gor in se poslovijo. Potem pa še Erzo, Mega in Gracar. Na platojčku potem družno očistimo Erzovo padalo odvečnega šavja, razpletemo štrikce in preverimo, da je (skoraj novo) padalo intaktno.

Potem bi pa Erzo kar poskušal odleteti. Pošljemo ga u p.m. … saj od nas treh, po vsem dogajanju zadnji 2 uri, nihče nima več veselja za start (veter pa še vedno meša iz vseh smeri). Erzo sam pa na srečo ugotovi, da je okoli rezerve potrgana vrvica, kar dokončno ustavi tudi njega.

Potem pa nas Erzo povabi na zaključno druženje ob pijači in sladoledu v Cerknico 🙂 .

Za danes je napovedano poslabšanje čez dan z močnim vetrom in spremembami. Zjutraj pa kaže na bolj umirjeno situacijo in Erzo hitro vrže kost za Strmco. Mene kar ne mika in cincam – še dobro, saj so potem tam množice obiskovalcev, tudi takih, ki jih sicer nikoli ni tu naokoli (še dobro, da nisem šel).

Tako dan mine v cincanju (mogoče zvečer na Koreno, če ne bo dežja…) in ko je ura že kritična , se spravim v KIžlovko na tolažilni skokec.

Vlažno in soparno, ko lezem gor kar povprek čez pobočje. Hladen (no ja,…) zrak se zliva od zadaj dol ravno toliko, da ga je čutiti v vrat, saj mi je jasno, da rikverc ne bom spravil coto gor.

Nekaj časa čakam in potem zalaufam in čutim, da cota zaostaja in jo pred prelomom le spravim nad sebe, da se vržem čez … in se zapeljem prav do kolovoza (z rahlo sapico v hrbet).

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije