Vreme enako kot včeraj – sluzasto. Ampak na kamerah najdem na Primorskem malo sončka in navijam v to smer. Manca se prijavi že zgodaj (če bo kaj zanimivega…), Erzo je seveda za, Borisa danes ne smemo pozabiti (sporoči Erzu), Mateja se zelo zanima, pa ji ne bo zneslo, Mega pa najprej odpove zaradi dela, potem javi, da v Logatcu dežuje in nazadnje ga poberemo na Uncu (ampak bo samo za šoferja).

Gasa skozi dež do Razdrtega, potem pa dol v Vipavsko dolino po suhem in po dolini Branice na Štanjel po lepi gozdni cesti direkt na start. Ko parkiram LCja, Erzo in Boris že tovorita kramo na travnik in začneta postavljati. Start je dokaj lep in piha v pravi smeri gor, samo prehod iz grape v dolino je kar čuden. Manci ni treba, zato z Megom pomagata nam trem pri postavljanju.

Erzo odleti in zavije na levo ob pobočje in ga lepo dvigne in je čez (in kar jadra…). Medtem ko dvigujem in sušim padalo včerajšnje mokrote, odleti Boris direktno v sredino doline in ga požira in požira in … požira in potem odvije v desno v strm travnik nasproti startnega pobočja.

Borisov prvi let

Medtem, ko nabere in hiti nazaj gor, potegnem jaz in se držim Megovega navodila: samo levo, čim bolj ob pobočju… In sem res tik nad bori in mislim, da bom kakšno pojahal, pa se plazim čez, vendar me vseeno nezadržno spušča. Usmerim se bolj k sredini jarka in že iščem, na katero jelko bi se usedel, ko le dobim rahel sunek in se nekako pregoljufam čez. Spodaj pa je že dolina … in sem čez. Še desno ob pobočju, kjer celo malo zapiska in dol na travnik zraven Erza.

Erzov let

Erzov komentar leta: Jaz tukaj na ogledu že 31.12.2011, ko ni pihalo nič, ali celo odzadaj. Potem se je zgodilo, da mi ga je 25.3.2012 spizdu Miha Slamič, ki je tukaj tako prvi odletu. Danes že v fazi parkiranja avta, opazim skozi šipo tista potrebna dva metra na gor. Tako se hitro pripravim na vzlet, brez da bi se zanimal za okolico in ne kot moja kolega, ki zvedavo opazujeta štart, razmere, drevje in grapo, ki jo je treba preleteti, da priletiš ven do pristanka. In Mega mi za popotnico reče: “tole ne bo šlo ven”, “hvala za vzpodbudo” mu odgovorim in se poženem.
Komentarji (1)
  • 1.Stane Bajt : Meni se ni zdelo glih užitno. Lepo si tole odpeljal. Lp Mega. [14.10.2012 00:35]

 

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pokliče Mega, če imam ključ od avta mogoče pri sebi … in seveda ga imam :-(. Iz jarka pripelje tudi Boris, ki nato po nekaj vjuganjih pristane zraven naju.

Napol pospravim robo in hitro do ceste, kjer čakam na prvi avto. Postavim se na sredo cesto in ustavim nič hudega slutečo mamico, ki pelje svoji malčici domov. Povem ji, da bo brez njene pomoči katastrofa in ko se vda, jo celo prepričam, da gre gor po gozdni cesti, kjer smo šli mi. Glede na vožnjo in skrb in vprašanja, kako še bo, je očitno, da najbrž prvič vozi izven asfaltne ceste… Pa smo na koncu le gor, pri Megu in Manci, ki sta imela medtem turistični ogled Štanjela.

Dol po Erza in Borisa in gas naprej.

Čez Štanjel od zadaj na Govc (Golec), kjer je že nekaj lokalcev. Veter piha preveč z V in se nekako ne morejo odločiti za start, saj se obeta samo curaža. Imamo lep sonček in idilično okolje, tako da  mi še malo uživamo in nakladamo, le Boris začne takoj postavljati. Postavimo še ostali in za Borisom (ki odleti z elegantnimi baletnimi koraki) starta še Erzo, domačini, potem pa še jaz in Manca.

Ko nas vse zlifra nesebični Mega v zrak, se odpelje dol, jaz pa najprej v veter, kamor se komaj pomikam naprej, potem pa zavijem v levo in po dolini proti Braniku do travnika, kjer pristaneva skupaj z Manco med ostalimi.

Borisov let

Erzov let

 

Zoranov let

Ko pospravljava, se ostali bašejo z narabutanimi figami, Boris nabira buče na bližnjem polju, na poti proti cesti pa čistijo še ostanke grozdja v vinogradu. Ko pospravim, je figa že popolnoma prazna, ko grem mimo nje, zato pa je v vinogradu še nekaj čudovito sladkega grozdja… Borisa odložimo v bližnji (že znani gostilni), mi pa še enkrat gor za še en potecialni let, ki pa ostane potencialni in dan se zaključi ob kremšnitah (in pici) v Borisovi gostilni… Dva novanova :-).

Vreme sluzasto. Ampak včeraj nismo leteli in danes je treba. Mare pokliče zjutraj, da je za akcijo (če bo kaj uporabnega). Erzo je seveda tudi za in najprej se pogovarjava nekaj o Primorski, pa Erzo preveri (?) s Slamičem in ta varianta odpade. Mega ne more, Delux nit se javlja nit ne piše, Maretu je ob 14h prezgodaj, pa vreme res ne spodbuja. Ob 14h na Vrhniki-BJ.

Malo zamudim, ker pred BJjem grem še na pumpo, da napolnim LCja (da bom imel poln tank, pa ne bo treba vozit… 🙂 ). Erzo je v shopingu in preoblečem se iz civilke ravno, ko se vrne. Preložim robo v njegov avtobus (imam poln tank :-)… ) in že šibava čez hribe in doline v Žiri. Tam malo pomotoviliva in že naju tablica odpelje po strmi gozdni cestici na Koprivnik.

Na levi je dotični travnik, ki ga iščeva in čez minutko sva že zaparkirana ob vikendu/kmetiji/gradbišču. Ker se vse cedi, potegneva vsak svoje stare cote in gor po travniku na deviški start. Ko raztegneva, je mokro vse: padalo, midva, čevlji,… Piha malo z desne ali nič ali malo od zadaj. Postavim čisto na vrh in potem začneva poskušati. Najprej eden, pa drugi, pa drugi, pa prvi,… Padali v glavnem bolj vlačiva po tleh in ko se pri poskusu ustaviva, ga samo spet malo razvlečeva (super travnik, dolg in širok) in niti ne ožmeva padala, ampak samo spet potegneva.

Končno meni rata (sem ravno mimo grmovja na desni in tu celo malo pihne) in ga spravim nad sebe in odlaufam, odlaufam,… in sem v luftu. Erzo tik za menoj tudi uspe… Bogato nad drevesi in takoj ob pobočju v desno in kar drži (kljub premočenemu padalu…) in kar letim in letim … in mimo Sela proti Žirem, kjer pa me začne spuščati z -2,5, tako da pristanem na travniku ob Poljanski Sori.

Zoranov let

Erzo pa kar vleče in vleče in pristane skoraj v Žireh.

Erzov let

Še predno ožmem in pospravim, Erzo že pokliče (!): Gluhi prihaja za dostavo do službe Francija Revna, ki nama bo posodil avto za gor… In je logistika v trenutku rešena in sva že gor.

Malo poklepetava z lastniki vikenda/gradbišča, kjer sva si sposodila travnik in količek, potem pa se vržem v skeniranje travnika, kjer sem po vsej verjetnosti izgubil vetromer, ki mi je ljubo darilo  in ga moram najti (predvsem pa je uporaben 🙂 ). Ko že skoraj obupam in dvakrat prečesam travnik, grem pogledati še malo niže po pobočju in tam je on 🙂 . Erzo opazi med klepetom z lokalci jurčke na mizi in predlaga manjši gobji intermezzo. In se zapodiva v blato in vlago bližnjih dreves in po slabi uri (?) imava zagotovljene gobarske večerje. Za vsak slučaj greva še do antene Koprivnik, kjer je odletel naš Jožef Pojetov, ugotoviva, da se bo enkrat dalo tu odleteti (pa ne danes) in po poti tja in nazaj še malo pogledava za gobami …

Ni Erzov in ni moj jurček…

 

Erzov komentar leta: Delux se ne javi, tako da v dvoje na projekt, ki sem ga ugledal ob preletu Stari vrh – Blegoš- Žiri. Vlaga v kapljicah se je obesila prav na vsako travno bilko, tako da imava padala hitro popolnoma mokra, posebej še ko po 2x podreva. Zahvala gre ponajpreje Gluhiju za prevoz do britofa, kjer prevzameva v brezplačen rent-a-car Revnov avto, da si spraviva dol svojega. Tudi njemu prisrčna hvala.
 1.Jože Poje : To je samo ponavljanje že odletenih hribčkov. Za odletet s Koprivnika pa se reče, ko se odleti od antene. Od tam pristanka ne vidiš – v zraku se ga išče tam doli v Hobvovški grapi.
No zdaj te pa še Ermanovec čaka. Tam pa je štart za 30 padal na en mah. [11.10.2012 20:13]
2.Andrej Erznožnik : Ja Jože, saj tole je nov štart, ki ga ti še nimaš, ime bo popravljeno – in ko sva že pri tem, kdaj boš zares odletel Goli vrh -Žirovski vrh, da ne bo gor tisto poskakovanje in izprehajanje po štartu:) [11.10.2012 20:23]
3.Jože Poje : Na Golem vrhu imam FAI trikotnik, sicer zelo majčken, je pa. Trikotnik da več točk kot “žiga žaga”. [12.10.2012 09:44]
 

 

Glede na vremensko situacijo (bolj kilavo vreme in zmeren zahodnik) smo danes za projekte. Erzo je za, uro predlagam dvanajsto. Delux je tudi za, Mega ne more.

Na mitnici je Delux brez Špele, tako da bomo morali sami skrbeti za zemeljsko logistiko. Prvi cilj je Poček. Ko zapeljemo mimo vseh prepovedi in opozoril na poligon, je tam nekaj vojske, ki nekaj dela in to mi vzbudi malo nelagoden občutek. Erzo in Boris se ne sekirata in gasa na že poznani start. Ko LCja zaparkiramo na samem vrhu, planeta onadva iz avta in že začneta postavljati. Preden zberem robo, sta že v fazi odletanja. Piha primerno močno, vendar bi bilo na Babi najbrž premočno.

Lepo hrbtno dvignem Obsession-a v tangicah, po obratu pa kar stopim v zrak. Malo me odnaša v desno, vendar lepo drži in se skoraj vodoravno peljem proti kotanji pri vojakih, kjer bomo pristali. Prvi pristane Boris, nekaj za njim Erzo, medtem ko ju jaz opazujem z višav.

Deluxov Poček

Borisove fotke: http://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Pocek9102012#

Erzov Poček

Malo celo dvigne, tako da že pomislim, da bi potegnil ušesa, potem pa le začne spuščati in pristanem na ravnici zraven Erza.

Zoranov Poček

Boris in Erzo neuspešno prepričujeta vojake in spremljevalce, da bi nekoga od nas peljali po LCja, pa ni nobenega razumevanja in raje naprej pečejo svoje čevape, namesto da bi delali (gradijo kao tarče za topovsko obstreljevanje). Boris se javi, da gre po avto, midva pa medtem pospraviva.

Ko je z avtom pri naju, je naslednji cilj že skoraj določen: Planina nad Devinom. Vmes omenjamo tudi Gradec, pa Šilentabor, ampak to pustimo za kasneje in se odločimo za Planino. Erza že dolgo matra, saj je bila to nekoč njegova ideja, ki smo jo nekateri že realizirali. Tudi za Borisa bo to novnov, tako da se mirne duše javim za šoferja.

Skozi Koritnice v smeri Mašuna, pa na desno mimo lovske koče Okroglik, potem pa zapeljem skoraj pod sam vrh po razjahanem kolovozu in travcah offroad. Na sedlu piha kar močno, tako da Boris odloži rukzak pod vrhom in gre samo na ogled. Erzo je odločen in začne takoj postavljati, kljub močnemu vetru (vendar manj kot na sedlu, ocenimo 5-8, ker sem merilec pustil v avtu), Boris pa nazaj po rukzak.

Pomagam postaviti in ko se malo umiri, Erzo lepo dvigne in je že v zraku. Malo jadra sem in tja, nabere nad start, ko pa začne veter malo popuščati, se usmeri čez gozdnato polico proti travnikom daleč tja proti Koritnicam. Medtem pomagam postaviti Borisu, ki potegne že v malo šibkejšem vetru in ko zavjuga sem in tja, malo potone pod start, tako da se usmeri direkt ven.

Odpešačim nazaj do avta, potem pa dol do ceste in nazaj. Borisa poberem tik na robu planote nad Koritnicami,

Borisova Planina

potem pa morava skupaj vse do Bača in skozi, da pobereva še Erza. Super dolžina !

Erzova Planina