Gasa čez Postojno in lokalno čez Studeno na Lohačo in na start.

Mateja prihaja iz Lju, Mega demonstracijsko toplanda, Erzo in Mare sedeta in modrujeta, da je še (pre)močno, jaz pa postavim padalo, naredim lep zidek in čakam na primeren trenutek za odlet (ko bo vsaj za trenutek malo pojenjalo). Mateja pride in sede v krog modrecev, pride še Samsa…

Mega ponovno atraktivno iz obrata  odstarta in malo za njim hrbtno (z zapleteno komando) še jaz in že sva visoko nad grebenom. Tudi bolj zunaj lepo drži, je pa kar močno. Pridruži se nama tudi Erzo, Mare pa nabija s tal (kaj nam je treba viseti gori kot salame, ko bi lahko prijetno kramljali na tleh…).

No, kmalu se prštimajo še ostali in en za drugim startajo. Potem pa jadramo in vrtimo in plavamo in se izogibamo en drugemu in … uživamo… Mrak se počasi spušča na zemljo in veter rahlo jenjuje. Najprej toplenda Mega in potem še Mateja (o verbalnem incidentu tukaj raje ne govorimo… 🙂 ), Erzo pa sprašuje kdaj se zaključno odpeljemo proti Planini. Ker se polna ura že bliža, jaz javim da grem in se z vetrom odpeljem cca z višine Petriča. Malo poruka za robom in potem s 55 proti Planinskemu polju. Mislim, da so ostali za mano, ampak nikjer nikogar. Zapeljem se nad vijugami Unice daleč čez polje do Unškega loga, potem pa obrat in po liftu dol na travnik pod sabo.

Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravljam, sprašuje po postaji Erzo, kje da sem.  Vidim, da prihajajo tudi ostali. Samsa in Mare pristajajo nekje pri Planini, Erzo pa potegne do mene (toliko časa za mano je prišel, ker je toplendal na Petriču in moral počakati, da mu naredi nov start in nove kilometre :-)…  ). Mega nas pobere in gor po avto in še zaključno skupinsko picerovanje pri Portusu. Izpolnjen dan  🙂  in krasen letalni začetek po praznikih 🙂 !

Še zadnji od slabih dni. Od jutri naprej bo bolje :-). Manca se dopoldne preventivno prijavi v jato, čeprav napoved in dejansko stanje ne obeta nič dobrega. Erzo ugotavlja, da preveč piha, Mega to potrdi in odsvetuje prihod v njihove kraje (J od LJ vključno s Primorsko), meni vse razpoložljive informacije (Aladin, radarske slike, žive kamere, izjave očividcev-Sandi) kažejo, da bi bilo bolje S od LJ. Najprej je tu še sonček, pa pride ploha čez Lj, Krvavec še v sončku, pa pogledam naslednjič Brnik, pa je že v plohi. Sandi pokliče in pove, da je proti Veliki planini sonček. Pokliče Erzo in pove, da Boris navija za Lijak, ampak njemu ni treba v tem vetru… Skoraj sem že odločen, da grem na Vover (ga še nimam odletenega), pa vseeno pokličem Hančiča, ki pove, da okoli Kamnika piha kot pr norcih (veter Vover=Ambrož) in da tudi tja nima smisla… Torej nič ali Lijak. Lijak! Manca se odloči, da ne gre, ker bo najbrž zanjo premočno.

Boris in Mega počakata na Uncu, da pridivjam (hvala !) in z Borisom naprej. Na pristanku malo preverimo situacijo, počakamo Peka, da zloži padalo (ga je Delux prijavil za šoferja dol) in na štart. Tu kar piha v sunkih, množica (predvsem tujcev) poseda na startu in čaka, da bo malo jenjalo, redki pa postavljajo. Malo počakamo in čeprav je močno, ni pretresljivo (bori šumijo, ampak v takem smo že štartali 🙂 ), zato kar postavimo – jaz prvi, ob Megovi asistenci.

Startam naprej in me dvigne po liftu gor, grem malo ven in kar drži, ampak za nabrat nad greben pa kar malo vijugam sem in tja okoli starta. Potem se usmerim ob grebenu levo in tu začnem lepo nabirati. Naprej proti Zmajarski, malo gre dol, pa zavrtim in spet naberem, tako da imam pri Zmajarski okoli 1300. Vozim precej zunaj in grem kar naprej proti Čavnu. Med Čavnom in Kucljem mi pokaže z vetrom celo 58 km/h, pri Mali gori pa se zapeljem precej ven proti Ajdovščini, kar drži in me zanaša direktno na Navrše (Hubelj). Močno izgubljam in pridem do pobočja z nekaj manj kot 500 (na melišče pri spodnjih skalah) in malo se že ogledujem, kje bi pristal, ko le dobim nekaj dviganja, se pomatram do skal in potem me odpelje gor nad greben. Spet naberem do kašnih 1100, medtem ko vozim precej zunaj pred grebenom in še pred Podrto goro gor zapeljem direktno proti Vipavi (tu so hitrosti normalne – 25-35). Počasi tonem, ampak ne upam si bolj noter, da me ne bi splaknilo za Vrhpolje (močan Z je ves čas zelo čutiti, čeprav je vse lepo laminarno in nič zrukano). Pri Starem gradu se naslonim na pobočje in me začne močno dvigovati (tudi čez 3 gor), stojim pa skoraj na mestu (3-5 naprej, tu  piha čisti J !) . Naberem spet do 1000 in sem nad grebenom precej zunaj. Zazdi se mi, da me občasno tudi malo rikvercne, zato se usmerim direktno ven in pohodim gas (pridem na 10). Naprej proti Nanosu si sam ne upam (preveč močno, bojim se, da bi me splaknilo čez greben… ne vem, nekoga z več izkušnjami tukaj v takih razmerah bi rabil zraven… 🙂 ). Zato vztrajam naravnost ven in ciljam na moj standarni travnik čez avtocesto malo pred streliščem. Ampak pomikam se po metrih in kljub gasu ne gre nikamor – komaj pririnem skoraj do avtoceste, pa še po rahlem spuščanju spet začne dvigovati. Zato se obrnem nazaj in se po sredini doline nad avtocesto odpeljem proti Anji. Končno začne spuščati in v močnem Z pristanem pri Anji.

Zoranov let

Pospravim, sporočim, kje sem pristal in do Anje, ki je zaprta. Do prihoda Mega in Borisa (čez dobro uro) se sončim na razpadlem ležalniku. Vmes vidim enega samega padalca, ki tudi pristane tukaj na standardnem pristanku (rdeče padalo in zdi se mi, da piše na njem velik A ) in čakam, da pride do Anje, pa nič :-). Ko prideta Mega in Boris do mene, se izkaže, da je bil A v resnici 7 in da je bil to Boris, ki se je do prihoda Mega sončil kar na travniku …

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/824383

Napoved slaba, veter enak (močan JV) kot prejšnje dni. Manca že zjutraj prijavi na jato. Boris po SMS išče partnerje za Brestovico. Jaz se sprostim šele ob 15h. Gremo iskati kakšno luknjo. Med vožnjo proti Vrhniki pokličem Borisa, ki poroča, da čakajo na startu, da bo veter malo pojenjal. Ob 15.30 se v dežju vkrcata na Vrhniki Manca in Erzo in v dežju na Uncu še “šofer” Mega. Na tablici sicer najdemo sončo luknjo proti Blokam, ampak tudi na Pivškem so ceste suhe in se odločimo za tja (mogoče ne bo premočno, pa nekaj novih potencialnih startov).

V Pivki zavijemo na levo in v smeri Sv.Trojice (1106m – čudovit goli vrh s cerkvico, ki ga že dolgo ogledujem). Ker bi tam verjetno preveč pihalo, je naš prvi cilj Okroglek (775m – za Erza bi to bil novnov). Ko pridemo na potencialni start, piha kar (pre)močno in s strani. Naprej (o vrhu Sv.Trojice po teh dejstvih niti ne razmišljamo).

Pred Knežakom proti Baču in ogledujemo Tuščak (786m), pa se nam zdi, da piha preveč z V. Zato zavijemo čez polja na senožeti V.Obrobe (644m) in cincamo, ali bi šli na vrh, pa malo kaplja, malo piha narobe (predvsem pa se nam zdi prenizek kucelj – čez kakšni dve uri bi bili po mojem že čisto zadovoljni tudi s takim kucljem, samo da bi se letelo). Ogledujemo bližnji Tuščak in se odločimo, da gremo gor pogledati. Erzo najde na tablici kolovoz od zadaj mimo vojaškega poligona v Bredni dol, kjer vdremo na ovčjo farmo in se zapeljemo do konca lepe potke (na vrh ne kaže preveč obetavno, ker je kar blatno). Mega očara lokalnega ovčarskega psa in ostane pri avtu, mi pa s kramo na vrh. Med potjo ugotavljamo, da bi se v suhem lepo dalo z LCjem na vrh.

Na vrhu piha kot pr norcih in to 45st z leve in malo taktiziramo (=hodimo naokoli, modrujemo, kako bo kmalu pojenjalo in sedimo za grebenom, kjer manj piha in ni tako hladno). Po slabi uri se predamo in sestopimo do Mega in avta in se ob izhodu s farme “dogovorimo” s prihajajočim lastnikom (?) za dovoljenje za obisk naslednjič. Erzu že zmanjkuje idej in navija za kucelj nad Ilirsko (tam bo pravi veter).

Skozi Šembije do Ilirske in na levo po cesti proti Sviščakomin kmalu na desno na stransko pot in z nje na ovčji pašnik – pred kratkim očiščeno pobočje – Solne (530m). Medtem ko mi trije zbiramo k ramo, Mega odlaufa dol in si ogleduje teren. Ko pridemo po pobočju dol, piha kar sprejemljivo, mogoče še za spoznanje močno, ampak teren nipreveč simpatičen (precej kupčkast, ostanki štorov in suho šibje). Smer vetra je idealna, samo nedaleč pod robom je glavna cesta s hišami (in obcestno napeljavo – trofazna), kar mi ni preveč simpatično. Hvalabogu se začne približevati zavesa dežja in Mega odlaufa po hribu gor (nas bo počakal v avtu, da se zlije). Manca še malo vztraja, potem pa tudi ona odide gor do avta. Midva greva vedrit pod bližnje bore (kota 508m), vendar pade le nekaj kapelj.

Odneseva kramo nazaj na “start” in Erzo začne postavljati. Pomagam mu razgrniti in podržati padalo. Potegne ga, gamalo postrani dvigne, pa lepo poravna in stopi v zrak. Malo sem in tja in že pristaja čez hiše na travniku preko ceste.

Spet začne kapljati (pa tudi sicer me sploh ne mika) in odidem gor do avta. Poberemo Erza na pristanku. Pove, da mu ni naredilo tracka (in bo moral priti še enkrat). Čeprav imamo filmčke leta, pa tega leta žal le ne bo na OLC :-(.

Zoranov filmček

Erzov filmček

Kremšnite kupimo v lokalni šiptarski pekarni v Ilirski in jih gremo jest v sosednjo gostilno ob radlerju, tangerinu in kavicah. Bilo je super. Nekateri so celo leteli 🙂