Čeprav je v LJU megleno, se danes obeta krasen sončen dan, samo malo počakati je treba. Napovedani veter je S, vendar bolj šibek kot včeraj. Na Krvavcu že zjutraj šajba, enako na Gorenjskem in J od Postojne. Na Kovku močna burja (SV 6/8,6), na Krvavcu S. Že zgodaj, presenetljivo, pokliče Luka Štusej, kakšne plane ima jata (ki jih še nima 🙂 ). On je odločen za Lijak, najkasneje ob 11h z Vrhnike, danes bo idealno… Pokliče tudi Lucija, če imam(o) kakšne plane, ona bo šla na Krvavec pogledati (v ponedeljek je bilo super in je 2x letela z vrha…). Mene bolj mika na Gorenjsko, če bi le bilo…

Premična vremenska postaja Lucija čez kakšno uro javi, da je na Krvavcu močan S in da je super za smučati :-). Torej Krvavec odpade. Štusej okoli 12h sporoči, da je na Lijaku idealno (in da je treba čim prej na start).

Z Megom se uskladiva, da je treba iti takoj, tako da odložim delo in okoli 13h prisedem v Stanetov Punto in gasa proti Gorici. Na pristanku samo obrneva, vidiva jih nekaj, kako jadrajo nad grebenom, celo nad Čavnom. Mega pohodi gas do parkinga zgoraj, tu pa se odloči, da ne smeva zgubljati časa in zdivja z avtom po zgaženem celcu dol prav na start. Kako bo potem nazaj gor, bomo kasneje razmišljali… Na startu pravkar toplandal Valič, Mega postavi preden jaz uspem potegniti padalo iz rukzaka in že je v luftu. Vendar je 12h 12min 12.12.2012 žal kljub vsemu zamujena….

Jaz sem standardno počasen in iščem štrikce med grudami snega (ker jih komaj vidim) in ko postavim, potegnem in sem tudi jaz v luftu. Na desni (kjer je Mega v momentu nabral) mi ne rata nad greben in grem že nevarno nizko do V roba, kjer nekako najdem enega od zelo ozkih stebrov… in končno naberem nad greben. Potem pa lovim dviganja (tu je sedaj lažje), nekajkrat potonem pod rob, vendar se pravočasno spet poberem in naberem tudi to 1100. Krasni razgledi v zimski idili, peljem za Megom proti Rampi in se nekaj pred njo obrnem in spet nazaj gore dole, spet naberem in se na koncu (po 1 urci in že rahlo podhlajen) odpeljem do Štanjela in na pristanek. Nepričakovano dobro letenje (čeprav ozki stebri in občasno kar živahno).

Zoranov let

Med pospravljanjem se pridruži Štusej (ki mu gre zahvala za današnje forsiranje in najin dovolj zgoden prihod na start – no seveda tudi Megova rally vožnja :-)) in malo modrujeva. Ko pospravim, je kakšno minutko kasneje tudi Mega z avtom pri naju (seveda je toplandal 🙂 z novim strojem na start) in potem gasa do Unca, še kavica (kakao), da se pogrejeva in razlaz…

Danes je krasen dan, 4-dnevna abstinenca je že zelo občutena, zato že zgodaj zjutraj gledam kam. Z Megom se slišiva okoli 10h, najprej kaže, da bova kar kmalu šla, razmišljava tudi o Gorenjski-Krvavcu. Delux se nekam zmatrano počuti po včerajšnjih terapijah in mu ni preveč za akcijo. Pa se malo zatakne pri Megu, jaz pa tudi ugotovim, da Krvavec odpade, ker je gori v resnici konkreten SZ, čeprav postaja občasno javlja J in JV.

Tako se šele ob 14h dobiva pri Škorpijonu in gasa gor na Zavrh. Čeprav je bil Stane še spodaj skeptičen, saj je kazalo na nič vetra in rahlo zlivanje dol (kje je tisti generalni S ?), zgoraj postaja vse bolj optimističen, ko gaziva na start. Tu piha rahlo gor in Mega mi pomaga hitro postaviti mojega Rooka na zamete za startom.

Potegnem in ga dvignem skoraj na mestu in se odpeljem ven. Borovnica je že v senci in lepo enakomerno in počasi tonem proti Škorpijonu, kjer pristanem po 9 min.

Zoranov let

Ko pospravljam, se pripelje tudi Mega z novim strojem in se še malo vozi nad dolino, saj ga Mantra krasno drži, brzina pa mu omogoča, da se odpelje daleč v eno ali drugo stran. Ko pospraviva, se odpeljeva še po njegov avto in razlaz :-).

V osrednji Slo spet vse sluzasto (v nižinah, nad 1000 je šajba), na Primorskem sonce, pa tudi na Gorenjskem. Boris je najprej za kasnejšo varianto, na koncu pa zbezlja pred 12h proti Lijaku. Mene sicer mika v Kranjsko na sončen skok z novega starta, pa Jani Hrovat ne more jamčiti za letenje (globalno je S, čeprav na startu javlja J…), Lusja pa je zaradi komercialnih razlogov vezana na Vipavsko.

Še Luka Štusej se priključi jati na Vrhniki, midva z Lusjo po Mega na Unec in gasa do Anje. Boris nas med potjo z Lijaka obvesti, da tam ni najbolje, da se obeta verjetno curaža in da bo Kovk verjetno boljša izbira :-). Pri Anji Lusja izvrši prodajo/predajo svojega starega predala (vesela kot radio šteje 450€), kupec pa nas mora za zahvalo še spremljati na Kovk, da bo peljal avto dol.

Zadnji dve uri je termika prebila burjo (nazadnje 3,5/7 J), ko zapeljemo po planoti proti startu, pa pride nasproti padalec, ki pove, da piha dol po štartu in ne bo nič. Obrnemo in gas do Lijaka. Na startu nas sprejme Delux, ki je pravkar toplandal in nam prijazno pomaga raztegniti padala, da vsaj malo prihranimo izgubljeni čas na Kovku (bil je baje čez 2000 …).

Borisovi ne ravno najboljši pogoji…

Startamo drug za drugim. Mega potegne prvi in z nekaj mukami nabere nad greben. Jaz sem takoj za njim in se matram na V robu in peglam sem in tja, vendar do roba ne pridem in po 20 min pristanem pri Igiju.

Zoranov let

Štusej je bil ves čas malo pod mano in je še malo prej pristal, Lusja pa ves čas malo nad menoj in tudi pristane malo za menoj. Ko pospravimo, pristane še Mega, ki je z novo Mantro kot orel priletel z višav (okoli 1100m ?) na pristanek (čisto je navdušen nad svojo novo coto 🙂 ). Proti LJ in na Uncu še malo prehranjevanja v Portusu.

Nad Slovenijo vse do Primorske sluzasto. Frenk javi dopoldan, da je v Ajdovščini sonce in vabi tja. Delux pokliče za akcijo, tudi Mega je po eni že lahko za start in hitro se uskladimo, da gremo dol.

Na Uncu presedem v Borisov Pajero, gasa do Postojne po Mega in naprej proti Vipavski. Pred Razdrtim so baze bile prenizke, tako, da ni dileme. No še vedno je: ali na Zmajarsko po nov start (Delux), ali Kovk. Veter in bazice odločijo za Kovk in s Pajotom se elegantno pripeljemo skozi manjše zamete na sam start.

Na rahlo zasneženem startu hitro postavimo, saj piha idealno (rahel JV , 2,5/4,5). Boris potegne prvi in se takoj odpelje desno, kjer ga lepo dvigne. Potem Mega, pa sesuje, pa jaz, pa ga ne spravim gor. Nesem nazaj malo višje in med ponovnim postavljanjem, (ko ugotovim, da imam vrvico zavito čez padalo) Mega odleti.

5 min za njim sem v zraku tudi jaz, v skoraj nula vetra (veter je kar vidno upadal). Zavijem desno, me malo drži, vendar do Podrte že lepo zgubim. Mega je nad mano, nad grebenom in vrti, jaz pa tudi zavrtim. Ko že mislim, da se bom spajsal nad greben, spet padem ven, iščem ob pobočju, pa bolj zunaj, pa bolj v kotu, pa povsod… ampak na koncu je saldo že na meliščih. Ko sem že sumljivo nizko, se odpeljem ven in tu se počasi spuščam proti pristanku, kjer pristanem po 20min v močnem JV.

Zoranov let

Ko pospravim, pristane tudi Mega (zelo zadovoljen s padalom, čeprav je letel le lokalno – 45min). Boris pa se iz svojih višav okoli 1500m spusti na start

Borisova fantazija

in čez nekaj časa pripelje Pajota ves nasmejan dol k Anji. Še malo druženja v piceriji v Vipavi, potem pa gasa proti LJ.