by ·Komentarji so izklopljeni za PERNICE 16.3.2012

Ob 7:20 s sodelavcem z Vrhnike v smeri CE in naprej za Šentjur ter Slivnico pri CE in Sele, kjer domuje, kadar je sploh doma, D.Čretnik, da mu odmerimo pol grunta, kolikor mu ga je namenila mama. Najhujše in najboljše je, da je štart kar tam zraven hiše in bi se dalo, zdajle ko še ni vetra jaz pa imam ob 9h vabljene stranke, ko končamo pa že potegne veter, ki ni ustrezen.

Sodelavec gre domov, jaz pa z Čretnikom po Piškovo skozi MB in po Dravi gor. Vinska in Donačka bo močna oceni inštruktor in današnji vodja izleta, zato na PERNICE. Ideja je, da tu prvi dan JZ gre tudi na 3000.Tu se javlja Z, kar ni dobro, dolvodno do MB ga namreč ni bilo, dodatno je pa še cel teden znana inverzija…

ERZO

by ·1 Comment

Ko se z vsemi jo-joti dobimo spodaj na pristanku (po mojem scurenju) imam jaz že idejo. Moje drage koroške prijatelje sem grdo poimenoval tako zato, ker na vsako vprašanje odgovarjajo z JO JO JO. Obvezno moraš ponoviti trikrat in na to temo se v kombiju režimo med vožnjo po Dravi gor in potem še nazaj dol. Zmislim pa se KALVARIJO, čeprav se nam niti sanja ne kaj bo pihalo V ali Z, ta slednji bi moral biti. Že pred njo na isti strani zaznam 2 lepa štarta. Zoran!!! Čeprav  po poti telefonov ugotovimo, da na Kalvarijo ni nujno treba peš po tistih štengah, damo prednost PLAČKEMU VRHU, ki je na olc prijavljen kot Plac

– Plač, saj si lažje obetamo pravi veter. Hrib se vzdiguje na krivično slovensko-avstrijski državni meji, sami mejni kamni, so na vršnem platoju. Impozantni razgledni stolp ima dodatno streho, da je videti kot stražarski stolpi v Dachauu. Že se ustrašim, da piha narobe, ko dojamemo da po štartu tipa ala Zavrh le piha nekaj gor. Odzadaj se ne da štartat oziroma jaz ne znam, na samem robu pa mi gre in veter se zdi vedno močnejši, saj me lepo dvigne v višave. za mano štartata še Piškova in Brajda, Čretnikov pa raje spremlja Planico in vozi avto.

Povdariti je treba, da se tu ne jadra jako lahko in pogosto. Mi smo jadrali, pa ne zato, ker smo tako dobri, ampak zato ker se je dalo.

Piha vzhodnik, štart je na jug, sonce počasi tone k obzorju in nazadnje je treba dol.

Sličica

Erzov filmček

Na tleh 17:52, vlak, ki ga lovim v CE spelje 19:39, kar uspemo, v  LJ ob 20:58, na štacjonu me počaka Mateja, ki jo vsi poznate in me prijazno odpelje na uvoz AC Bizovik, kjer imam že redni parkirni prostor.

ERZO

by ·Komentarji so izklopljeni za 120316 Kriška gora P698 607 16-00-40

Danes pa se je jata raztepla… Boris gre prevzeti svojega Rooka na Primorsko (in Mega se mu pridruži). Erzo v Celje službeno, pa produži v obdelavo štartov na Koroškem (vmes me sicer o tem prijazno obvesti, pa mi samo vzbudi sline). Jaz imam občni zbor zvečer pod Jenkovo, pa se mi zdi, da je najbolje, če se usmerim na Gorenjsko. Mateja se bo ob 14h nekam pridružila. Mare je že zjutraj v akciji, ker si je organiziral dopust (ampak žal ne dovolj zgodaj) in gre na(d) Zaplato.

Jaz sem računal nanj za skupaj hodit na Kriško, pa je bil tako pozen (pa še nesramno dolgo visel v zraku tam okoli Jakoba), da sem se pripeljal v Preddvor na pristanek in ni bilo z njim nič. Tako grem sam na Gozd in odpešačim z Nuptsejem na vrh Kriške. Pri koči kar piha (4/6 J) in grem raje za skupinico padalcev proti gornjim travnikom, v upanju, da bo manj. Ko se ustavim in začnem postavljati, ugotovim, da nažiga še dosti bolj, kot pri koči in se premaknem na naslednji travnik, ki je malo bolj v zavetju (ravno štartava Djoko).

Vidim da ostali padalci posedajo in še zlepa ne nameravajo v akcijo, zato postavim zidek in ko se za trenutek umiri, potegnem hrbtno. V zraku sem še predno se uspem obrniti, potem pa me takoj zagrabi in močno dvigne. Nuptseja mi premetava sem in tja in ko se končno uspem udobno namestiti v tangice, sem ven iz dviganja. Poskušam na levo ob pobočju, pa je le malo uspeha in mojih 23 m2 me začne, kljub močnemu vetru, spuščati. Zato se odpeljem bolj ven, kjer je bolj mirno in v nekaj širokih vijugah pristanem v Seničnem.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Medtem je že prišla Mateja in odšla na start na Gozd in scurila, tako da je le nekaj minut za mano na pristanku tudi ona. Hitro se priklopiva Mihu Kavčiču, ki nas odpelje gor po avte.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120316 Ambrož Zg.poseka P699 18:24:31

 

Ker s prvim letom nobeden od naju ni zadovoljen, se odločiva iti še na Ambrota (da pristanem na občni zbor 🙂 ). Ko prideva vsak s svojim avtom na pristanek, je tu le še nekaj zadnjih pristajajočih, saj je ura že 17.30h. Hitro presedem v Matejinega. Mateja odpiči na start s tako hitrostjo, da njej sami rata slabo, ko prideva na Pplac.

V zahajajočem soncu sva na poseki in elegantno odletiva drug za drugim v večerni mrak. Čutiti je še ostanke močnega Z, čeprav je vse že zelo umirjeno. V mraku pristaneva ob 18.30 in pospraviva.

Zoranov let

Že v temi peljem Matejo po njen avto in pridem na Občni zbor z akademskih 20 zamude, ravno, ko Sandi začne.

by ·3 komentarji

Komaj čakam dneve ko bi lilo cel dan. Zemlja je potrebna dežja in jaz tudi. Z razmišljanjem sem tako daleč, da se mi zdi verjetno, da bo letošnji april deževen kot še nikoli. Celo to bi sprejel brez obžalovanja.

Zjutraj v oblačno jutro na Šujico na izmero. Grem kar s svojim avtom, da bom pront. Toda spokojnost zabijanja mejnikov  zmoti Malina Erbežnik, ki kliče in  me povabi na Kobalo – “čez 10 minut te poberemo!”, saj bomo leteli v Planico, edino kvalifikacije bomo zamudili….

Seveda je klical še prej, zjutraj, Ščuka za Goljak, ki ga vzamem bolj z rezervo. Ura pa je zdaj 11h – delo je končano in čas je za – nekam.

Pomislim tudi na kak projekt (brez ideje!), naenkrat je Goljak hudo aktualen (kaj pa če bo tam dvignilo skoz inverzijo? Ne bi bilo prvič!). Zorana spravim v časovne škripce s časovnim ultimatom.

Odpove. Spravim se na AC in gasa. Izpod oblačnega pokrova pridem po Uncu in od tam naprej burja, pa burja in še kar BURJA! Postojna, Pivka, Šembije – burja. Šele v Ilirski Bistrici je mir, AVP postaja na hribu pa govori o južnem vetru.

Joško nam ljubeznivo spusti avto, Primc, jaz in Ščuka pa štartamo v lep veter in v nikakršne razmere. INVERZIJA Zmeraj gre vsaj malo gor ob pobočju, danes pa je tako, da bi šel najraje dol. Vztrajamo in povrtavlamo v vetru, ki neobičajno za tu piha od Ilirske. Računa nam Z, SZ, JZ – redkokdaj. No in pol celo do 1400. Porivamo v veter, nazadnje nad/ob Kozlek, da nas vse tri splakne kot v straniščni školjki. Si pomagamo nazaj proti štartu še 1x poberemo na 1350, ven in dol. Dost je blo.

Na Stari Vrhniki smo se po več kot 70 letih rešili okupatorjev. Obšli so, sneli zastave in pustili kasarno prazno. Zame so bili vsi isti, čeprav eni pravijo, da so bili ti naši, pozabili pa so že, da so tudi za prejšnje govorili, da so naši…. Zjutraj jim daš skledo žgancev, vse kar je od njih čez dan do večera je skleda dreka.

In zdaj na poti domov, ob 15h od tam, možgančki iščejo naslednji cilj v tej burjici, ki ne odneha. Juršče! Zavijem s ceste po hribu gor in ustavi me predstavnik prej omenjene soldateske, da ne morem, ne smem naprej, ker – se igrajo. V redu, grem nazaj in po drugem kolovozu, kjer res ne pričakujem nikogar – ista zgodba – prileze iz nekega skrivališča, cel dan ima piknik sam s sabo. In to sem že doživel 2x na tem koncu – omejevanje mene na misiji!

ERZO